»Najbolje se počutim, če sem zaprt, ker takrat se tudi največ naučim«

"Moj oče je tri leta preživel v Dachauu in je bil drugačen od tistih, ki niso imeli izkušnje s taboriščem smrti. Sumim samega sebe, da namenoma iščem podobne situacije, v katerih se je znašel moj oče pri 18 letih. Absolutno mi ne 'pašejo' ugodje, udobje in prestiž. Vsega tega ne prenesem. Najbolje se počutim, če sem zaprt, ker takrat se tudi največ naučim. V zaporu začnem meditirati, česar sicer pri vseh motilcih iz okolja ne morem početi. V zaporih srečaš najbolj žlahtne ljudi, ki imajo največ povedati in ki komaj čakajo, da ti potožijo, zakaj so zaprti. Seveda so vmes tudi kriminalci, ampak v glavnem srečaš take, ki jih določena kultura ne mara, ki se jih boji, ki se jih hoče rešiti, no, in jih zaprejo."

(Popotnik, aktivist in filmski režiser Tomo Križnar, v intervjuju za oddajo Prvaki tedna na Radiu Slovenija o tem, da so zapori po vsem svetu kot nekakšne univerze, kjer lahko izveš in se naučiš vsega tistega, česar se v conah udobja in navidezne varnosti ne moreš)