Redukcija demokracije

Dimitrij Rupel je za Jureta Trampuša napisal, da so očitki na njegov račun v zvezi z Javno agencijo za knjigo »nespodobni, iz vljudnosti bom rekel, da so napačni in zgrešeni«.

V nadaljevanju se on sam loti dveh direktoric JAK z namigi, ki »so nespodobni, iz vljudnosti bom rekel, da so napačni in zgrešeni«.

D. Rupel je na mestu direktorja JAK nadomestil Sebastjana Eržena, revizorja brez založniških znanj in izkušenj, ki je zamenjal odstavljeno Renato Zamida. Rupel torej ni nadomestil »osebe, ki se za svoje postopke zagovarja pred sodiščem (menda je želela v tesnih prostorih JAK narediti gostilno!)…« JAK je v resnici želela v delu svojih prostorov odpreti knjigarno in kavarnico, za kar je bil v Uradnem listu objavljen razpis. Nanj se je prijavila založba Goga, ki je kasneje odstopila od pogodbe in do posla ni prišlo. Revizija v zvezi s tem ni ugotovila nobenih nezakonitosti. Te prostore je kasneje dal D. Rupel preurediti v svojo pisarno.

O profesionalnosti svoje naslednice pa žal navede le to, da je knjigo Priročnik za Slovenijo pospravila v predal, mirno pa spregleda, da je z izjemnimi napori ob mnogih težavah s svojo ekipo sijajno izpeljala slovenska nastopa na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Bologni.

Dimitrij Rupel je sicer za JAK po mojem mnenju naredil dve odlični potezi: dosegel je, da je JAK končno prejela kohezijska sredstva, ter za kuratorja nastopa v Frankfurtu angažiral Miho Kovača. Kovač in Katja Stergar sta kasneje zelo dobro vodila nastop Slovenije na obeh pomembnih mednarodnih knjižnih sejmih.

Kot široko kulturno in politično razgledanemu človeku se D. Ruplu res ni bilo treba nespodobno lotevati obeh direktoric JAK.