Evropa bo krščanska ali pa je ne bo

Stanislav Šuškovič, Šenčur
MLADINA, št. 36, 6. 9. 2024

Spoštovani politik in sedaj evroposlanec Matej Tonin je izjavil zgornjo misel. Kaj je mislil s tem? Zelo verjetno to, da naj bi se Evropejci ravnali po krščanskih vrednotah, sicer bo z Evropo konec. Krščanske vrednote so mnoge in so strnjene v desetih božjih zapovedih. Ob tem nastane problem, saj niso krščanske, temveč judovske. Po nareku Boga jih je Mojzes vklesal v kamen. Zakaj so torej kristjani stoletja krvavo preganjali Jude vsepovsod po Evropi? Te vrednote pravzaprav niso niti docela judovske, saj jih v različnih oblikah ali parcialno najdemo v mnogih pred judovskimi verstvi.

Ali krščanske vrednote koristijo ljudem? Zapuščina krščanstva so na primer mogočne in pogosto osupljivo lepe katedrale. Ne pozabimo pa, da so bile mnoge zgrajene v času, ko je brezpravno ljudstvo stradalo in zaradi pomanjkanja hrane umiralo.

Krščanstvo je skrbelo za izobrazbo ter varovanje kulturne dediščine. Seveda niso izobraževali v smeri drugih religij, kaj šele ateizma. V samostanih so hranili mnoge pomembne dokumente ali knjige. Toda ne vseh. Na črni listi prepovedanih avtorjev (Index librorum prohibitorum) so se znašli: Giordano Bruno, Macciavelli, Galileo Galilei, Erasmus Rotterdamski, Descartes, Sartre, Spinoza,Voltaire, Kant, Balzac, Pascal, Martin Luther, Diderot in mnogi drugi. Seznam je bil ukinjen šele leta 1966.

Seveda na seznamu ni manjkal Karl Marx. Zakaj, saj se je Cerkev vendar borila za revne in ponižane, kar je bila tudi Marxova ideja? Ali se je Cerkev borila za pravice tlačanov? Kaj šele sužnjev? Ali za severno in južno ameriške Indijance. Nikoli.

Cerkev je, kar vemo vsi, odkrito nasprotovala znanosti. Vrednota? Cerkev je zažgala na tisoče “čarovnic”. Vrednota? V cerkvah, morda tudi v teh prelepih in razkošnih katedralah je bilo posiljenih na tisoče otrok. Vrednota?

Cerkev se je “izkazala” po koncu druge svetovne vojne, ko je preko podganjih poti (ratlines) rešila tisoče nacistov, verjetno tudi več sto slovenskih vojnih zločincev. Tudi pošasti od Mengeleja, ki ga niso nikoli ujeli. Vse preko Vatikana. Po mnenju zgodovinarjev je o tem moral biti obveščen tedanji papež Pij XII.

Cerkev je močno vplivala na pravne norme. Posledično je mnoga stoletja veljal zakon, da žena ne razpolaga s premoženjem, ki ga je prinesla v zakon. Poroka je držala vodo le, če je bila cerkvena. Ločitev je bila praktično prepovedana.

Kakšne so dobrobiti krščanstva? Načeloma naj bi bile mnoge. Oznanjanje ljubezni do bližnjega, odpuščanje sovražnikom, ustanavljanje bolnišnic in sirotišnic, karitativnost, spodbujanje miru in sprave ter upanje na pravičnejše posmrtno življenje. Lepo.

Zakaj so se torej vojne načeloma pričele s sklicevanjem na Boga? Zakaj v vojnah nenadoma prav nič ne velja “ne ubijaj”?

Ali se prisotnost katolikov ali vernikov iz katoličanstva izpeljanih religij pozna na boljšem življenju prebivalstva, na manjši ekonomski neenakosti ali morda z manj kriminala? Za razliko od 55% Američanov, ki deklalirano verjamejo v Boga, tako verjame le 18% Švedov, 25% Dancev ter 30% Norvežanov. Vendar je v Skandinavskih deželah bistveno manjša ekonomska neenakost ter bistveno manj kriminala, kot v ZDA. In Skandinavci nesporno bistveno bolje živijo od Američanov, imajo dostopnejše šolstvo in bistveno boljše zdravstvo.

Cerkev bi obvladovala življenje od spočetja do smrti. Zato nasprotuje splavu ter evtanaziji.

Ali si res želimo krščansko Evropo? 

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Glavni članek

Fundamentalizem naš vsakdanji


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti