TV komentar / V imenu tisočih zdravnikov

Saj smo vedeli. Čim je ministrstvo za zdravje napovedalo, da bo uvedlo čisto malo reda v zdravstvo, da bo čisto malo, ne pa tudi zares, razmejilo javno zdravstvo in zasebno, so se od povsod pojavili vedno isti zdravniki, ki so nam povedali, da zdaj pa bodo dali zdravniki odpovedi in da bo sledilo zapiranje oddelkov in celih bolnišnic. Veste, kaj je problem teh groženj? Da pač ne moremo, da jih ne bi vzeli resno. Pač mi navadni državljani to razumemo, kot da nam nekdo grozi s smrtjo. Če se bo kaj spremenilo, bomo ostali brez zdravnika, ko ga bomo potrebovali. To nam sporočajo. Res neugodno za nas, ki vemo le to, da nočemo ostati brez zdravnika. To je tako ultimativna grožnja, kot ko te kdo napade na ulici in ima v roki nož. Seveda mu daš in denarnico in telefon, jakno, čevlje, kar hoče. In točno tako se počutimo, ko nam z odhodi zagrozijo zdravniki. Nič ne moremo. Lahko jim samo kimamo, ker nas je strah. Strah za življenje.

V torek zvečer je Erik Brecelj, predsednik vladnega strateškega sveta za zdravstvo, tudi sam zdravnik na Onkološkem inštitutu, naredil nekaj, kar nas je presenetilo. Popolnoma. Zgrabil je torej grožnjo, s katero je spet mahala predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović, in nam pokazal, da je nož plastičen, otroški. V kateri zasebni sektor bodo pa odšli? Saj ta kruh v zasebnem sektorju ni bel, je rekel, saj tam se za zdravnike ne cedita le med in mleko. In še več. Nehajte že govoriti v imenu peščice zdravnikov, začnite govoriti v imenu tisočih zdravnikov, ki so zaradi teh anomalij danes v slabšem položaju. Začnite govoriti v imenu zdravnikov, ki jih zaradi tega ni mogoče plačati za požrtvovalno delo, v imenu tisočih zdravnikov, ki ne delajo v eni od oblik popoldanske prakse. In še na nekaj je spomnil Beovićevo: da statistični podatki ne pritrjujejo njenim razlagam o odhajanju zdravnikov.

Zabavno je bilo pri tem opazovati voditelja oddaje 24ur zvečer Uroša Slaka. Hotel je narediti prispevek o tem, da je vlada seveda zdaj sesula zdravstvo. Da je konec. Taki so bili nastavki. Ampak videlo se je, da tudi Slak ve, da ima Brecelj prav. Tudi Slak ima dovolj groženj. Tudi Slak ve, da tako ne gre več naprej. Sploh od točke, ko je rekel Brecelj, da gre za socializem – pač tisti zavoženi socializem, ki je uničil dobro idejo. Ker od neurejenega stanja, kjer vsak lahko dela malo tu, malo tam, ima korist le peščica. In na koncu celo Bojani Beović ni preostalo drugega, kot da se je strinjala – ker tudi sama ve, da je že čas, da se zavzame za tiste zdravnike, ki se ne grejo političnih in poslovnih bojev, ampak pač delajo. Ki so svoje povedali že s tem, da ne stavkajo. Zakaj? Ker to, da bodo imeli od nove ureditve korist prav ti zdravniki, zdravniška večina, ve tudi Bojana Beović. In ve tudi, da ima zdravniška večina dovolj teh iger, v kateri so oni zgolj kmetje na šahovnici.