Delodajalci se bodo težje znebili delavca, ki jim je trn v peti

Nova delavska zakonodaja, sprejeta lani, s 16. novembrom za zaposlene ne prinaša samo pravice do odklopa, ki bo jasneje razmejila delo in prosti čas, pač pa tudi več pravic za delavske predstavnike. Ureditev, ki je veljala doslej, se je v preteklosti izkazala za neučinkovito.

Ureditev že zdaj pozna posebno varstvo delavskih zaupnikov – država naj bi varovala predstavnike delavcev, ki si prizadevajo za izboljšanje razmer, v katerih delajo zaposleni, pred morebitnimi povračilnimi ukrepi delodajalcev, denimo pred odpuščanjem, omejevanjem pravic ali šikaniranjem. »Vendar pri zdaj veljavni zakonodaji obstaja precej velika pravna luknja,« opozarja Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za delo. »Trenutno velja, da mora sindikat ali svet delavcev dati soglasje, če se podjetje odloči odpustiti delavskega predstavnika. Razen če je ta deloval nezakonito – s čimer se lahko strinjamo – ali če je delavec kršil pogodbo o zaposlitvi. Tukaj, pri zadnjem, pa lahko prihaja do zlorab.«

V praksi se je izkazalo (takšnih primerov naj bi bilo od tri do sedem na leto), da so delodajalci poskušali zatreti organiziranje zaposlenih z lažnimi obtožbami na račun delavskih predstavnikov. To se je kasneje izkazalo tudi na sodišču, a so morali zaposleni pravico iskati, ko so bili že na cesti. Precej prahu je dvignila odpoved delovnega razmerja Asmirju Bećareviću, sindikalistu iz Premogovnika Velenje, ki se je leta 2022 zavzemal za višja nadomestila za malico, leto kasneje pa je bil odpuščen iz krivdnih razlogov, saj naj bi bil kršil navodila v času bolniške odsotnosti. Prvostopenjsko sodišče je marca odločilo, da je bil odpuščen nezakonito.

»Po novem se bo, če delavec dokazuje nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi na sodišču, zadržalo učinkovanje odpovedi do odločitve sodišča na prvi stopnji. Delavec bo ostal zaposlen,« novo ureditev, ki začne veljati prihodnji mesec, razlaga Juvan. Obenem, še doda, pa bodo zaposleni zavarovani tudi, če jim bo delodajalec v tem času prepovedal delo. Namesto prej zagotovljene polovice plače, ki naj bi delavcu pripadala v tem primeru, bo nadomestilo za delo po novem znašalo 80 odstotkov plače. »Tako smo, verjamem, preprečili, da bi se delodajalec zlahka znebil delavskega predstavnika, in zaposlenim, ki si prizadevajo za izboljšanje delovnih razmer, zagotovili dodatno varstvo.«