Komentar / Vlado Miheljak: AzS - Alternativa za Slovenijo

»Kolega @AnzeLog me je povabil v torek na srečanje v kontekstu napovedane ustanovitve nove stranke. … Pozorno mu bom prisluhnil predvsem v delu, komu in čemu bo njegova stranka alternativa.«

»Prihaja čas, ki bo presegel politiko konflikta ’dveh polov’ in v prostor vnesel prepotrebno povezanost, ravnovesje in prijetnejše vzdušje.«

»Bergant: Kje v Sloveniji pa vidite skrajne politične sile?

Logar: Trenutno je ena v vladi.

Bergant: Se pravi Levica?

Logar: Tako je.«

»Logar je četrt stoletja preživel v stranki, kjer so mu bili najtesnejši sodelavci Hojs, Grims, Gorenak, Mahnič in šef Janez Janša, pa ni videl v tem nikakršnega problema … Logar je celo javno izražal pripravljenost, da prevzame vodenje stranke. Izstopa šele zdaj, ko se to očitno ni zgodilo. Anže Logar je zadnji človek, ki lahko sodi, kdo je skrajen in kdo ni.«

»Ocenjujem, da je Anže Logar prihodnost slovenske politike, ker predstavlja rešitev za desni politični pol – da se normalizira, da izstopi iz nenehne bitke dveh polov. Predstavlja to, da je v politiki mogoče govoriti tudi o sodelovanju in da se da sodelovati.«

Lahko bi vzkliknili: Borut Pahor je politično mrtev, naj živi Anže Logar! Ljudje se zamenjajo, ideje in metode nagovarjanja javnosti pa ostanejo. Ko je Pahor obsesivno kopiral Tonyja Blaira, ki je via Anthony Giddens (The Third Way) razvil tako izpraznjeno politično formo, da jo je lahko vsaj začasno kupil vsak lahkoverni volivec, je idejo še dodatno vulgariziral in napravil iz tretje poti svoj narcisoidni happening. Ves čas je javnost in sebe prepričeval, da je perspektiva Slovenije v bratstvu, mostovih med političnimi poli. Z eno besedo: v slogaštvu. Kaj magična beseda pomeni, smo v premierskem in predsedniškem mandatu Pahorja skusili do obisti. Pač, relativizacijo vsega: temeljnih načel demokracije, socialne in pravne države. Namreč, ko je politika složna, praviloma kratko potegnejo volivci in volivke. Najboljši primer slogaštva v politiki je slej ko prej TEŠ 6. Sloga med SD in SDS je naredila luknjo, ki je tudi naši vnuki ne bodo zakrpali. A jo bomo vseeno pozabili, ker je na vidiku še bolj konsekventna afera. JEK 2. To pa ni/ne bo več le slogaštvo dveh velikih strank, ampak komplot političnega razreda celotne parlamentarne ponudbe, z izjemo Levice. Če je bilo torej slogaštvo ob TEŠ 6 škodljivo, bo v primeru zagona projekta JEK 2 katastrofalno. Skratka, racionalna logika parlamentarne demokracije so antagonizmi, napetosti, ki nadzirajo in dinamizirajo politično življenje. Slogaštvo ga pasivizira.