Kultura / V svet po priložnosti in navdih
Številni slovenski umetniki in umetnice milenijske generacije delujejo na tujem, razstava Odprti Globus v Galeriji Cankarjevega doma pa si prizadeva z njimi (ponovno) vzpostaviti vezi
Figure na platnih Evgena Čopija Goriška (v ospredju), enega mednarodno najuspešnejših slovenskih umetnikov mlajše generacije, ki je Berlin pred časom zamenjal za Italijo, krasijo zglajena, plastična telesa in otroški, naivni (večni) nasmeški.
© Marijo Županov
Življenje in ustvarjanje umetnikov zunaj meja lastne države nista nič novega, tudi pri nas ne. V tujino se je odpravila na primer že naša najznamenitejša slikarka Ivana Kobilca (1861–1926), ki je pravzaprav na tujem preživela več kot tri desetletja, takrat pa so nastala njena najdragocenejša in najbolj prepoznavna dela. Naj gre za nemirnega nomadskega duha, širjenje obzorij in umetniških izrazov ali iskanje boljših razmer in priložnosti, selitev v tujino je za marsikoga povsem logična in vse bolj dostopna izbira. Zlasti, če upoštevamo, kako majhen in nestabilen, če že ne neobstoječ, je umetniški trg pri nas. Mlade perspektivne umetnice in umetniki so po koncu študijskega obdobja vse prevečkrat nepripravljeni in neoboroženi pahnjeni v nemilost boja za preživetje; da lahko ustvarjajo, pa se morajo preživljati z drugimi dejavnostmi in nemalokrat opravljajo po več služb hkrati.