Komentar / Bernard Nežmah: Misterij treh ur

Moč SDS kot največje opozicijske stranke sega le do izrekanja kritik in odpiranja posameznih tem v parlamentu. Nima vzvodov niti za ustanovitev parlamentarne preiskave o sumljivih poslih podjetij aktualnega premiera. Že mesece jih s proceduralnimi zapleti in s svojo odločitvijo, da to ni v skladu s postavo z lahkoto ustavlja ena sama oseba - skupščinska predsednica Urška Klakočar Zupančič. A pred dnevi ji je uspelo neverjetno: takoj potem, ko je oznanila zahtevo o preklicu referenduma, so jo podprle vse stranke. Čas, ki je bil potreben, da so se z njo poenotili največji politični antagonisti, je frapanten - 3 ure! Od kod ta čudež? Zakaj vlada in opozicijska Nova Slovenija niso vztrajale? SDS namreč ni najavila nikakršnega predreferendumskega boja, še več, napovedala je svojo abstinenco, umik iz kampanje, rekoč, da v njej sploh ne bo sodelovala. Očitno so to pot vsi na mah presodili, da bi jim čas kampanje uničujoče škodoval. Paranoja ali dejstvo?