Intervju / »Začeti bi morali tudi razpravo o davku na dedovanje, saj dedovanje močno prispeva k reprodukciji neenakosti«

Igor Feketija je v trenutnem vladnem ustroju na položaju državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, odgovoren za izvedbo pokojninske reforme. A Feketija je dejansko eden redkih slovenskih makroekonomistov, ki v nasprotju z uradno ekonomsko doktrino na svet financ gleda zelo široko. Ne samo to: je tudi edini makroekonomist na visokem položaju v tej vladi. V letih, preden je postal državni sekretar, je med drugim 18 let na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot zunanji sodelavec poučeval politično ekonomijo. Zaradi tega se z njim nismo pogovarjali o pokojninski reformi ali evidentiranju delovnega časa, ampak o tem, kam gre svet in kakšna bo Slovenija po krizi, ki prihaja.

Svetovno gospodarstvo postaja vse bolj nestabilno, celo kaotično in nepredvidljivo, krize si sledijo ena za drugo. Kot makroekonomist – kako vi razumete te premike? 

Kapitalizem gre iz krize v krizo že nekje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Naj gre za neskladje med rastjo produktivnosti in rastjo plač, včasih destruktivno naravo konkurence, vse kompleksnejšo delitev dela, ki zahteva izjemno zapleteno usklajevanje, ali pa sistematično spodbujanje in nagrajevanje ravnanja, ki je lahko začasno donosno za posamezen ekonomski subjekt, vendar vodi v katastrofo na makroravni – ta protislovja se nikoli ne rešijo, spreminjajo pa se njihove manifestacije in pristopi k reševanju kriz, zato je vsaka edinstvena.