Ne ostati tiho

Živimo v času nečloveških skrajnosti, zaradi katerih ne bi smel ostati tiho nihče, če noče, da se ponovi tragično doživetje nemškega teologa in protestantskega pastorja Martina Niemöllerja, ki je najbolj zverinska leta svojega življenja, od 1938 do 1945, preživljal v koncentracijskih taboriščih Dachau in Sachsenhausen ter je iz njih potegnil bridko in samokritično spoznanje, ki ga poznate številni med vami: »Najprej so prišli po komuniste, a nisem spregovoril, ker nisem bil komunist. Ko so zapirali socialiste, sem ostal tiho, ker nisem bil socialist. Ko so prišli po sindikaliste, sem ostal tiho, ker nisem bil sindikalist. Ko so prišli po Jude, sem molčal, ker nisem bil Jud. Ko so prišli pome, ni bilo nikogar več, ki bi lahko spregovoril v mojem imenu.« Niemöller je bil pozneje pobudnik znane stuttgartske Deklaracije o krivdi za vojne.