Tisoč noči

Že na sto tisoče je mrtvih mladih ljudi in še ni nobenih resnih znakov, da bi se vpletene države zavzele za premirje in pogajanja za razrešitev spora. Skoraj nič drugače kot v Ukrajini je v Palestini, kjer prav tako ni upanja, da bi Palestinci prišli do molka izraelskega orožja, ki jim razbija še zadnje ostanke njihovih domov. Celo njihovo zadnje zatočišče Zahodni breg ni samo pod okupacijo, ampak Izraelci ga kar naprej naseljujejo. Gaza je uničena, prebivalstvo je na prisilnem begu. Kje je njihova bodočnost?

Nič ne pomagajo raziskave, kdo in zakaj je kaj zagrešil po koncu druge svetovne vojne v Palestini, ali v Ukrajini po razpadu Sovjetske zveze. Morijo, rušijo domove, šole, bolnišnice. To je treba zaustaviti takoj in na bojišča poslati čete OZN, ki bi nadzorovale premirje. Nič od tega se ne dogaja. Svetovni politiki »sanjajo« o vzpostavitvi države Palestincev in o zmagi ene ali druge strani v Ukrajini; otroci pa nimajo bodočnosti, matere objokujejo padle, umorjene otroke.

Ampak se vseeno dogaja: namesto premirja se poglabljajo nasprotja, povečujejo se sredstva za pobijanje, rušenje. Napreduje vojaška tehnika uničevanja in revščina ter obup prizadetih prebivalcev.

Kam greš EU? Ali res ne vidijo kam pelje eskalacija pobijanja, rušenja?

Umira človek!