6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura
Pogled v zakulisje
Dokumentarna serija Protagonistke odstira pogled v zakulisje življenja in dela šesterice velikih slovenskih igralk
Vsaka od velikih igralk – na fotografiji Olga Kacjan – odigra isto vlogo, vsem pa nasproti stoji igralka mlajše generacije Suzana Krevh.
© Vid Uršič
Vas zanima, kaj je Špela Rozin zabrusila režiserju filma Bitka na Neretvi? Ali pa, kako je Olga Kacjan kot otrok za zabavo igrala umiranje iz La bohème? Dokumentarna televizijska serija v šestih delih Protagonistke – 6 velikih slovenskih igralk, ki bo premierno prikazana ta četrtek, 12. decembra, na velikem platnu Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani (glede predvajanja na malih ekranih pa se trenutno še dogovarjajo), odstira zaveso v (notranji) svet šestih ikon slovenskega filma, gledališča in televizije, rojenih med letoma 1942 in 1952: Špele Rozin, Teje Glažar, Jožice Avbelj, Olge Kacjan, Marinke Štern in Marijane Brecelj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura
Vsaka od velikih igralk – na fotografiji Olga Kacjan – odigra isto vlogo, vsem pa nasproti stoji igralka mlajše generacije Suzana Krevh.
© Vid Uršič
Vas zanima, kaj je Špela Rozin zabrusila režiserju filma Bitka na Neretvi? Ali pa, kako je Olga Kacjan kot otrok za zabavo igrala umiranje iz La bohème? Dokumentarna televizijska serija v šestih delih Protagonistke – 6 velikih slovenskih igralk, ki bo premierno prikazana ta četrtek, 12. decembra, na velikem platnu Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani (glede predvajanja na malih ekranih pa se trenutno še dogovarjajo), odstira zaveso v (notranji) svet šestih ikon slovenskega filma, gledališča in televizije, rojenih med letoma 1942 in 1952: Špele Rozin, Teje Glažar, Jožice Avbelj, Olge Kacjan, Marinke Štern in Marijane Brecelj.
Šest legendarnih igralk, ki jih najbrž ni treba posebej predstavljati, pa vendar: Špela Rozin, zvezda jugoslovanskega in nato italijanskega filma, po Iti Rini prva poklicna igralka pri nas, ki se je popolnoma predala filmski umetnosti. Teja Glažar, prejemnica nagrade Marija Vera za življenjsko delo Združenja dramskih umetnikov Slovenije, ki je v zadnjih letih občinstvo pred televizijskimi zasloni očarala v priljubljenih serijah Usodno vino in Reka ljubezni. Jožica Avbelj, prejemnica sedmih Borštnikovih nagrad za igro in Borštnikovega prstana za življenjsko delo, ki je slovenski igralski prostor zaznamovala tudi kot dolgoletna profesorica dramske igre na ljubljanski AGRFT. Olga Kacjan, dobitnica Borštnikovega prstana in Župančičeve nagrade za življenjsko delo, ki je nanizala tudi vrsto opaznih filmskih vlog. Marinka Štern, še ena prejemnica najvišje stanovske nagrade Borštnikov prstan in dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča, ki je ustvarila številne kultne vloge v gledališču, pa tudi v filmu in na televiziji. Marijana Brecelj, ki je delovala v vseh obdobjih slovenske kinematografije in pred mesecem dni prejela nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre.
Skratka, gre za igralke z veliko začetnico, ki so po besedah scenaristke in producentke Ize Strehar ter režiserja in producenta Žige Virca tudi izjemne osebnosti, a jih povečini poznamo le po njihovih končnih umetniških izdelkih oziroma vlogah in likih. Projekt se je namreč porodil iz opažanja, da so dokumentarni filmi o znamenitih slovenskih osebnostih pogosto precej suhoparni. »Faktografski podatki imajo seveda neki smisel in mesto, toda pomembna se nam je zdela še ena točka, ki se ji redkokdo posveti: kako je okolje, v katerem so bile protagonistke rojene in kjer so živele, vplivalo na način njihovega dela,« pravita. »Želeli smo ujeti, kako te igralke delajo, razmišljajo, kako pridejo do končnih rezultatov. Kakšne so kot osebnosti? Hoteli smo razbiti distanco in jih ujeti med pripravami na proces, ko se sprostijo, odprejo in delijo svoje izkušnje in anekdote, ki jih ponavadi kamera ne ujame. In s tem postaviti zanimiv, lep in iskren poklon tej znameniti in nepozabni generaciji igralk.«
Dokumentarna serija v produkciji zavoda Lilit je sestavljena iz šestih epizod, kjer vsaka igralka v svoji epizodi odigra isti prizor ob Suzani Krevh, igralki mlajše generacije in študentki dramske igre na AGRFT. Prizori se razlikujejo le v žanrih – in seveda v tisti posebni iskrivosti, karizmi, tehniki in moči igralskega aparata, ki ga prispeva vsaka izmed znamenitih igralk. Šest identičnih besedil, šest različnih interpretacij in pristopov. Epizode so torej nekakšen hibrid med dokumentarcem in fikcijo – okrog odigranega prizora so nanizani spomini, anekdote, življenjske modrosti ter razmišljanja o čaru in pasteh igralskega poklica; intimni trenutki, ki jih igralke, pogosto brez dlake na jeziku in z obilico humorja, delijo s filmsko ekipo v maski, kostumu, med pripravami na prizor in premori med snemanjem, kot bi bili gledalci priča intimnosti zakulisja igralskega poklica.
Iza Strehar in Žiga Virc pa sta »kukanje« v zakulisje uporabila tudi za izpostavitev preostalih članov filmske ekipe, ki so pogosto nevidni, a so pomemben člen v celotni verigi procesa nastajanja filma. Pred kamero in v pogovoru z igralkami boste tako lahko opazili tudi direktorja fotografije (Fabris Šulin), producentko (Ana Kovačič), oblikovalko maske (Lea Bratušek), kostumografko (Tina Hribernik) in scenografa (Gregor Nartnik), kar bo, kot upata Iza Strehar in Žiga Virc, nekoliko osvetlilo tudi »koliko truda, ljudi in skupinskega dela je potrebnega za nekaj minut filma«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.