Brezpravno zapiranje brezpravnih tujcev

Ko policija tujcem odvzame prostost in jih namesti v zapor za tujce, ti nimajo tako rekoč nobenih pravic. Na to zdaj opozarja tudi ustavno sodišče.

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 49, 6. 12. 2024

Nedvoumno sporočilo tujcev izza rešetk v centru za tujce v Postojni

Nedvoumno sporočilo tujcev izza rešetk v centru za tujce v Postojni
© Borut Krajnc

V Sloveniji obstaja kategorija ljudi, ki jim lahko policija po lastni presoji odvzame prostost za več časa, čeprav ni niti sumov, da bi bili storili kaznivo dejanje, kaj šele, da bi bili pravnomočno obsojeni. To so seveda nezaželeni tujci, migranti, begunci, ki jim policija odvzame prostost in jih »namesti« v center za tujce v Postojni. Ko je ustavno sodišče na zahtevo vrhovnega sodišča odločalo o pogojih za zapiranje tujcev v center za tujce, je ugotovilo neustavno stanje in razveljavilo del zakona o tujcih.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Peter Petrovčič
MLADINA, št. 49, 6. 12. 2024

Nedvoumno sporočilo tujcev izza rešetk v centru za tujce v Postojni

Nedvoumno sporočilo tujcev izza rešetk v centru za tujce v Postojni
© Borut Krajnc

V Sloveniji obstaja kategorija ljudi, ki jim lahko policija po lastni presoji odvzame prostost za več časa, čeprav ni niti sumov, da bi bili storili kaznivo dejanje, kaj šele, da bi bili pravnomočno obsojeni. To so seveda nezaželeni tujci, migranti, begunci, ki jim policija odvzame prostost in jih »namesti« v center za tujce v Postojni. Ko je ustavno sodišče na zahtevo vrhovnega sodišča odločalo o pogojih za zapiranje tujcev v center za tujce, je ugotovilo neustavno stanje in razveljavilo del zakona o tujcih.

Ustavne sodnice in sodniki so dejansko odločali o zakonski ureditvi podaljšanja omejitve gibanja, o postopku, s katerim se ugotavlja obstoj ali neobstoj razlogov za podaljšanje »nastanitve« v centru za tujce. Ugotovili so neustrezno, neustavno ureditev, ki zaradi prenizkih standardov krši človekove pravice tujcev. Državnemu zboru, ki mora neustavnost odpraviti v pol leta, so tudi jasno nakazali, kakšna naj bo nova ureditev. S tem ko so postavili nove, precej višje standarde, pa so posredno pokazali, da je neustrezen tudi osnovni postopek v tem primeru, torej izdaja odločbe o pridržanju sama, ki jo izda kar policija. Nesprejemljivo, de facto tudi nezakonito in protiustavno je stanje, v katerem bi pri odločanju o odvzemu prostosti veljali nižji standardi človekovih pravic, kot veljajo za podaljšanje tega ukrepa.

Ustavne sodnice in sodniki so razveljavili dele člena 79 a zakona o tujcih. Ta določa, da po treh mesecih, odkar je policija tujca zaprla na ta način, ministrstvo za notranje zadeve preveri, ali še obstajajo razlogi za omejitev gibanja. Šele kasneje, ko se to preverjanje opravi po pol leta, presojo opravi upravno sodišče, ki lahko, če tako presodi, za mnenje vpraša tudi zaprtega tujca. Po novem bo »upravno sodišče dolžno odločiti po opravljeni glavni obravnavi, na kateri ima tujec pravico, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, vključno z dokumenti, ki mu jih je vročilo upravno sodišče«. Pri teh gre za celotno policijsko dokumentacijo, ki jo mora policija pravočasno dostaviti sodišču, to pa tujcu.

Za uresničevanje odločb ustavnega sodišča velja, da mora državni zbor uzakoniti vsaj tolikšno raven človekovih pravic, kot jih je za vmesno obdobje določilo ustavno sodišče. Vedno pa lahko nabor pravic zakonodajalec še razširi ali pa uredi s tem povezano zakonsko materijo. V tem primeru bi bilo nedostojno, če državni zbor nove ureditve in teh pravic ne bi »razširil« še na celoten postopek odločanja o omejitvi gibanja za tujce in hkrati ne bi popravil zakona tudi v delu, kjer je do tujcev res nerazumno neprizanesljiv.

Tujci, ki jim policija po lastni presoji odvzame prostost, imajo na voljo sramotni tridnevni pritožbeni rok.

Zakon o tujcih v 78. členu namreč določa, da ima tujec, ki mu je policija na ta način odvzela prostost in ga namestila v center za tujce, zgolj tri dni časa, da vloži pritožbo na upravno sodišče. To ni dolžno izpeljati glavne obravnave ali zaslišati tujca. Kar se tridnevnega roka tiče, je jasno, da ne more pomeniti učinkovitega pravnega sredstva, saj gre za prekratek rok že, če bi šlo za slovenskega državljana. Še dodatno je rok neprimerno kratek, ker velja za tujce, ki ne govorijo niti uradnega jezika, kaj šele, da bi poznali tukajšnjo zakonodajo. Poleg tega gre za ljudi, ki praviloma nimajo sredstev za plačilo nujno potrebne pravne pomoči, najema odvetnika. Kako naj tujec uveljavlja svoje pravice, preuči policijsko dokumentacijo in predstavi svoje videnje zadeve brez pomoči prevajalca in pravnega zastopnika? Še posebej, če ima za to ves čas na voljo res zelo kratke roke? Za te primere bi zato bila nujna uzakonitev pravice do brezplačne pravne pomoči, saj gre za kategorijo ljudi, ki izpolnjuje prav vse pogoje zanjo, a do nje nima pravice.

Z notranjega ministrstva, ki ga vodi Boštjan Poklukar, so zgolj sporočili, da odločbo ustavnega sodišča še preučujejo, »zato je o novih zakonskih rešitvah v tem trenutku preuranjeno govoriti«. Po naših informacijah so sicer že pripravili spremembo zakona o tujcih, ki bo urejala izključno popravek člena 79 a v skladu z navodili ustavnega sodišča.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti