Donacija cementarne

Župan občine Kanal ob Soči Miha Stegel je s predsednikom uprave cementarne-sosežigalnice Alpacem (bivši Salonit) Tomažem Vukom podpisal dogovor o donaciji v višini dveh milijonov evrov.

Donacija je med lokalnim prebivalstvom, ki se desetletja bori za zdravo življenje, zbudila skrb in nelagodje, nekateri so razočarani. Dogovor je bil podpisan v času, ko se ponovno ukvarjamo z zakonom o varstvu okolja in uredbo, ki določa mejne vrednosti izpustov iz sosežiga odpadkov. Kot je znano, je državni zbor 7. marca letos po burnih razpravah in lobiranju Salonita ter GZS z 68 glasovi za (brez glasu proti) sprejel spremembe zakona o varstvu okolja. Vladi je »z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje« zaukazal, da mora mejne vrednosti za sosežig izenačiti z vrednostmi, ki veljajo za sežigalnice. Marčna sprememba zakona je nakazovala eno največjih okoljskih zmag od nastanka države, zlasti za lokalno prebivalstvo v Anhovem, zdesetkano zaradi azbesta, ki so ga uporabljali v Salonitu. Spremembo je spodbudil močan pritisk civilne družbe.

Zdaj smo v ključnem času, saj je na vrsti vladna uredba, ki mora marca izglasovane omejitve prenesti v prakso, hkrati pa je v zakonodajnem postopku predlog novega zakona o varstvu okolja. Ministrstvo za okolje je vanj preneslo marca izglasovana določila, a postopek še ni končan in avstrijsko-italijanska cementarna Alpacem močno lobira. Za omilitve je lobiral celo avstrijski deželni glavar Peter Kaiser.

Zato je marsikoga v lokalnem okolju strah, da donacija občini, ki ima proračun dobrih 11 milijonov, nakazuje obrat in Alpacemu odpira prostor za okoljske odpustke. Župan Stegel, ki je bil do zdaj ključni zaveznik svojih ljudi, zagotavlja, da se to ne bo zgodilo, da gre zgolj za uresničitev leta 2006 podpisanega donatorskega sporazuma med Salonitom in občino, ki pa ga Salonit več kot desetletje ni upošteval, zdaj pa bo dolg poravnal.

A alarmi so prižgani, ne smemo dopustiti, da bi bili ljudje v Anhovem znova žrtve kapitala.