»Šola je bila namenjena socializaciji vse do konca 19. stoletja«

"Šola je bila namenjena socializaciji vse do konca 19. stoletja. Znanje gre takrat zelo očitno z roko v roki z navajanjem na stvarne razmere v družbi. Gre za oblikovanje mladega prebivalstva, da se bo znašlo v svetu, v katerem živi. V času Marije Terezije in Jožefa II. pa se zgodi premik, ko država začenja odrejati, kaj se bo učilo, kako se bo učilo, kdo bo učil in kaj sta pravzaprav končni namen in cilj šole. In ta je – koristiti državi. Vzgojni moment se kaže skozi dva zelo opazna primera – verouk kot glavni predmet, torej oblikovanje človekove notranjosti, njegovega miselnega in čustvenega sveta, da se bo lahko na podlagi spoznavanja vere in odnosa do Boga odločal tako, kakor uči Cerkev, posledično pa kakor pričakuje država." 

"Drugi primer je, da sta v katalogu, kot so takrat rekli redovalnici, obstajali samo dve razpredelnici: ena ocena za vse predmete skupaj "in ena ocena za vedenje. Ti dve področji – znanje in vedenje – sta izenačeni. Ni ključno spraviti v glavo toliko in toliko podatkov, ampak prevzeti duha izobrazbe, ki je duh marljivosti, pokornosti avtoritetam, duh vedoželjnosti. Za današnji čas je pravzaprav nepredstavljivo, da sta ti dve oceni povsem izenačeni."

(Simon Malmenvall, zgodovinar in kustos v Slovenskem šolskem muzeju, o tem, da je v šoli 19. stoletja imela pomemben del vzgoja; v intervjuju za MMC RTV Slovenija)