Plošča / Tunja: Kolajna

Najzanimivejši so ustvarjalci, ki ne hlepijo po zunanji afirmaciji, stanovskem trepljanju po ramenih in državnih odlikovanjih, z neizstopajočo pojavnostjo pa ne kažejo ambicij po večnosti. V domačem raperskem panteonu bi težko našli posameznika oziroma lik, ki to bolje pooseblja kot Tunja, najskrivnostnejši član tria Matter, prizemljeni vesoljec, antibahač, dobrodušni kriminalec, kamniški flâneur in kralj absurdnega besedotvorja.

Iz »vaškega posebneža«, ki je z argojem nabite hite o sumljivih prigodah na robu zakona podkrepil z nabritimi nekajvrstičnicami in kultnimi mantrami, se je z leti prelevil v protagonista, ki si zasluži celovečerec. Na svojem prvencu ostaja nebrušen diamant, čigar nerafinirani nadrealistični tok zavesti gradijo praviloma totalno nepovezane asociacije, barvite podobe in šegave besedne igre. Toda za čuda mu med vrsticami dadaistično nelogičnih verzov, v katerih občasno ven štrlijo znana imena, literarne in popkulturne reference (od Pedra Opeke do Kosobrina in Sokrata, od reke Stiks do gumijev Hubba Bubba in Gennara Gattusa), uspe povedati več kot marsikateremu pridigarsko razpoloženemu pljuvaču, slepo zaverovanemu v svoj prav. Kolajna je kraj absurdov, eksistencialistična zagonetka, tragikomični univerzum v tradiciji Beckettovega Čakajoč Godota. Je produkt njegovega dolgega strmenja v brezno, ki zdaj strmi nazaj, posebej v poetičnem preblisku Digitalna smrt (»zloudu si bom lajf na metaverse, kupu si bom grob in mrtvaški prt za digitalno smrt«).

Razpoloženje je turobno, ljubljansko megleno, polno senc, negotovosti in zlih slutenj (»ajde, nazdravmo, care, k da je dons zadnjič«). Od izdaj tria Matter se Kolajna razlikuje predvsem zaradi producentskega pečata odličnega Shaa, avtorja večine podlag, ki jih je navdahnila aktualna globalna, predvsem britanska ulična produkcija. Nekatere so bolj ortodoksno hiphoperske, druge klubsko usmerjene s prvinami drilla, grima in detroitskega electra. Izstopa tudi presežni komad Salute, katerega čustveni beat podpisuje Fejzo DJ. Kot edini vokalni gost se v Proti toku, z izrazito hrepenečim tonom najbolj matterovskem komadu na plošči, pojavi kolega Dacho, a bi Tunja album pofural tudi brez tega cameo vložka, ki ne doda kaj prida k celotni štoriji.

Tunjeva kredibilnost je v tem, da so njegovi kolaži nočnih sanjarij, psevdodokumentarnih epizod in miselnih abstrakcij ter prepoznavni, lokalno zaznamovani flow popolnoma skladni z njegovo persono, na kateri ni nič umetnega in umetelnega. Koliko Mateja Tunje je v Tunji, pa ultimativno niti ni pomembno.