Odpadki na Muri, kislina v Dravi?

Zveza društev Moja Mura je pred dnevi kazensko ovadila župana Šentilja Štefana Žvaba. Okoljevarstvena zveza je po letih prizadevanj pridobila obsežno dokumentacijo, ki naj bi dokazovala, da je župan v občinskem prostorskem načrtu (OPN) potvoril informacijo o namenski rabi parcel in s tem zasebniku, lastniku kompostarne Kogal Karliju Udovičiču, omogočil opravljanje dejavnosti.

Kompostarna Kogal je največja v Sloveniji, leži pa na otoku na reki Muri. Še natančneje: obrat, ki lahko na leto predela 36 tisoč ton bioloških odpadkov, leži na vodnem telesu Mure, torej vodotoka 1. reda, za katere zakon o vodah zahteva varovanje in posebna pravila poseganja, hkrati gre za poplavno območje in naravno vrednoto, zavarovano z Naturo 2000.

Okoliški krajani zaradi kompostarne že vrsto let protestirajo in zahtevajo zaprtje; opozarjajo na smrad, poleg tega pa še na nepopravljivo škodo, ki bi nastala ob poplavah ali zdrsu odpadkov v Muro, kar bi ogrozilo bližnja vodna zajetja, strateška za oskrbo prebivalcev severovzhodne Slovenije z vodo. Po navedbah Slovenske tiskovne agencije (STA) naj bi bilo na območju kompostarne odloženih približno 150 tisoč ton odpadkov. A kompostarna kljub več inšpekcijskim odločbam deluje naprej, zgolj v zadnjih dveh letih je lastniku prinesla dobrega pol milijona evrov čistega dobička.

Župan Šentilja Žvab je za STA zanikal očitke, da bi občina pod njegovim vodstvom ponarejala prostorske dokumente za legalizacijo kompostarne, delo pristojnih preiskovalnih organov pa se je šele začelo.

A ta teden je javnost, zlasti Korošce, vznemirila še ena novica. V okolici Volšperka (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, 40 kilometrov od slovenske meje, naj bi se po poročanju portalov, specializiranih za rudarstvo, »pospešeno pripravljal« projekt izkopavanja litija. Na te informacije z začetka decembra je opozorila okoljska organizacija Alpe-Adria Green. Spletna stran projekta Wolfsberg Lithium navaja, da izkopavanje načrtuje podjetje ECM Lithium v lasti ameriške družbe Critical Metal z namenom »postati prvi lokalni dobavitelj litija v integrirani evropski dobavni verigi baterij«. Skrbi zbuja zlasti raba žveplove kisline pri izluževanju litija, saj po območju teče reka Labotnica, ki se zliva v Dravo.

Pristojno ministrstvo za okolje smo vprašali, ali ima informacije o projektu, ali so navedbe resnične in ali bo Slovenija, če se bo projekt začel, zahtevala čezmejno presojo vplivov na okolje. »Ministrstvo o izkopavanju litija v Avstriji s strani avstrijskih državnih organov ni bilo obveščeno. Glede na to, da gre za lokacijo, ki je od slovensko-avstrijske meje oddaljena okoli 40 km, bomo pristojno avstrijsko ministrstvo uradno pozvali k posredovanju vseh relevantnih informacij,« so zagotovili.