»Ko vidim, da vsako leto neki košarkar dobi državljanstvo, medtem ko država zavrača številne begunce, se res zgrozim«

"Ko vidim, da vsako leto neki košarkar dobi državljanstvo, pa še nikoli ni bil tukaj, medtem ko država zavrača številne begunce, se res zgrozim, pa imam rad košarko. Etnonacionalizem je bil v devetdesetih res močan. To ni posebnost slovenske družbe, v vseh nacionalnih državah po vsem svetu sta prisotna rasizem in nacionalizem, v Sloveniji struktura rasizma in nacionalizma ni nič drugačna kot kje drugje. Temelji na dehumanizaciji drugega človeka. Strukturno ni bistvenih razlik med nacionalističnimi zločini 20. in 21. stoletja, če govorimo o njihovem namenu. Cilj tako izbrisa kot Srebrenice, Gaze ali kateregakoli zločina nacionalizma je uničiti sovražnika skozi dehumanizacijo. Pri izbrisu ni prišlo do uničenja s puško tako kot v vojni v Bosni in na Hrvaškem, pač pa do uničenja s svinčnikom na birokratski način. Pogoji so bili takšni, da z orožjem to ni bilo mogoče, vojna ni bila dovolj dolga. Ali bi jih fizično eliminirali v vojni, če bi ta trajala, ne bomo nikoli vedeli, a vse kaže na to, da bi jih."

(Novinar in pisatelj Andraž Rožman o tem, če je Sloveniji v nacionalnem interesu oziroma je taka politična volja, lahko tujcu status v državi uredi po enostavnem birokratskem postopku, kar kaže na to, da so bili zbrisani dejansko mezaželeni; v intervjuju za disenz.net)