»Javni potniški prevoz je rešitev za številna okoljska in socialna vprašanja«

Javni potniški promet bi bilo treba urediti tako, da bi zmanjšali t.i. prevozno revščino - ko posameznik nima dostopa do javnega prevoza oz. si ga težko privošči. Na območjih razpršene poselitve so že dobre prakse, ki temeljijo na solidarnosti in prostovoljstvu, treba pa bi bilo mobilnost sistemsko urediti, poziva nevladna organizacija Focus.

Kot so v današnji objavi zapisali v društvu za sonaraven razvoj, je javni potniški prevoz rešitev za številna okoljska in socialna vprašanja. "Če je dostopen in učinkovit, je tudi eden od glavnih odgovorov za blaženje prevozne revščine, ki naj bi se v naslednjih letih potencialno še poglobila," pravijo.

Pozivajo, da se med ukrepe, ki se bodo financirali iz evropskega socialnega sklada za podnebje - slovenski socialni načrt se bo začel izvajati leta 2026 za podnebje, razdelil pa bo 477 milijonov evrov - uvrsti sistemske rešitve, ki bodo čim bolj upoštevale potrebe ranljivih skupin, kot so starejši, invalidi, materialno revni, priseljenci, pripadniki romske skupnosti, ženske, prebivalci območij brez ali s slabim dostopom do javnega prevoza.

"Na podeželju in območjih razpršene poselitve že imamo dobre prakse, ki temeljijo na solidarnosti in prostovoljstvu in so ponavadi namenjene starejšim občanom, a mobilnost prebivalstva mora biti v prvi vrsti urejena sistemsko, za vse."

V Focusu so naredili pregled stanja prevozne revščine v državah srednje in vzhodne Evrope in iskali rešitve za prevozno revščino na območjih, kjer imajo slabše povezave z javnim potniškim prometom. Zbrali so primere dobrih praks zmanjševanja prevozne revščine iz Slovenije, Slovaške, Madžarske in Hrvaške, iz držav, ki jim je skupna zastarela in manj razvita infrastruktura javnega potniškega prometa, možnosti dostopa do alternativnih načinov prevoza pa so omejene, zato je osebni avtomobil prevladujoč način prevoza.

Kot primer dobre prakse v Sloveniji so izpostavljeni brezplačni prevozi starejših občanov, ki jih v sodelovanju z občinami izvajajo organizacije, kot so Zavod Sopotniki in Zlata mreža - Prostofer. Ta storitev se izvaja v 126 občinah v Sloveniji in je zelo dobro sprejeta. Drugod, kjer niso prisotni in občine ne rešujejo problema slabše mobilnosti prebivalcev, pa so ljudje prepuščeni dobri volji sosedov, znancev in sorodnikov, opozarjajo v Focusu.

"Na podeželju in območjih razpršene poselitve že imamo dobre prakse, ki temeljijo na solidarnosti in prostovoljstvu in so ponavadi namenjene starejšim občanom, a mobilnost prebivalstva mora biti v prvi vrsti urejena sistemsko, za vse," pravi Marjeta Benčina iz Focusa.

Dodaja, da je povpraševanje veliko, obstajajo domače in tuje dobre prakse, bo pa potrebno tesno sodelovanje med urejanjem javnega potniškega prometa na nacionalni in lokalni ravni.