Živalski vrt? Živalska hiša.

Na začetku decembra je vrata zaprl eden izmed zasebnih živalskih vrtov, Tropska hiša v Celju. Zaprtje je odredil inšpektorat za naravne vire in prostor, saj Tropska hiša nima več veljavnega dovoljenja za prikazovanje živali. So na ministrstvu za naravne vire in prostor spoznali osnovno nehumanost zadrževanja divjih živali v kletkah za prikazovanje in bodo za začetek začeli zapirati vsaj zasebne »živalske vrtove«?

Direktor Simon Cirkulan je potrdil, da je Tropska hiša res zaprta, saj nima potrebnih dovoljenj, da pa kljub temu še vedno sprejema zaključene skupine, ker je to »načeloma ok«. Po pojasnilih ministrstva je Tropska hiša dovoljenje za zadrževanje prostoživečih domorodnih in tujerodnih vrst »v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti v živalskemu vrtu podobnem prostoru« prvič pridobila 9. novembra 2018 in je že leto dni obratovala brez dovoljenja, saj je bilo to izdano za pet let. Vmes je po Cirkulanovih besedah vložila dve prošnji, eno za podaljšanje zadrževanja in prikazovanja živali v prostoru, podobnem živalskemu domu, in eno za zadrževanje in prikazovanje živali v živalskem vrtu, a doslej o njiju še ni bilo odločeno.

Že če odmislimo predmoderni pogled na živali kot na stvari za razkazovanje, se je treba zavedati, da je Tropska hiša res zgolj hiša. Gre za »živalski vrt« z več kot sto živalskimi vrstami, ki vse čas živijo v notranjosti, saj celjski »živalski vrt« zunanjih prostorov in s tem možnosti gibanja na prostem za živali sploh nima. V takem okolju živijo vse mogoče eksotične živali, med njimi tudi različne vrste ptic ter celo opic in lemurjev. Kako je Tropska hiša sploh dobila prvotno dovoljenje za obratovanje, je vprašanje. In hkrati ni nič manj utemeljeno vprašanje, kako takšno dovoljenje dobijo drugi zasebni »živalski vrtovi« po Sloveniji, v katerih sicer zadržujejo živali na prostem, a gre hkrati zgolj za postransko turistično zanimivost ali celo osebno muho »ljubiteljev živali«.

Ko pomislimo nase, nihče ne bi želel biti kje brez potrebe zaprt in celo na ogled javnosti v zameno za plačilo. Zadnji človeški vrt, v katerem so v Evropi razstavljali negroidne, eksotične afriške prebivalce, je v Bruslju, današnji prestolnici EU, vrata zaprl šele leta 1958.

»Če gledam naše živali, one ne dojemajo zaprtosti na tak način, njim je pomembno, da imajo varnost in hrano in to je to. Nimajo interesa, da bi šle prihodnji teden na Tenerife ali na Bled delat selfi za na Instagram,« odgovarja Cirkulan, ki zase sicer pravi, da je velik ljubitelj živali, in poudarja, da je »doktorand biologije in biodiverzitete«.