Socialdemokracija po domače

Socialdemokrati so imeli po aferi s sodno stavbo na Litijski cesti priložnost znova premisliti smer, v katero je stranko popeljal že njen bivši predsednik Borut Pahor, bolj ali manj slepo pa so jo v isto smeri vodili tudi vsi njegovi nasledniki. Smer pragmatizma, levičarstva, ki se malce ozira čez desno ramo. Zdaj naj bi bilo vse drugače! Afera je stranko pretresla do obisti, treba se je bilo pogledati v ogledalo in premisliti, kako naprej. Tako so vsaj govorili. In del članstva je mislil smrtno resno.

Vendar se je, ko se je zdelo, da bi lahko preveč skrenili s poti (ko je pred aprilskim strankinim kongresom kazalo, da bi vodenje lahko prevzel Milan Brglez), zgodil »čudež«: tik pred zdajci, na dan kongresa, se je v boj za predsedniški položaj spustil tudi gospodarski minister Matjaž Han. In zmagal. A Han, spreten in všečen politik, je osrednja oseba omenjenega pragmatizma, lahko bi rekli tudi podjetniškega pristopa – ko je stranka najprej platforma za interese posameznikov in ko lobisti vedo, kje potrkati.

Pravijo, da slika pove več kot tisoč besed. Prizor ob Hanovi zmagi na kongresu je bil res poveden: Tanji Fajon je vidno odleglo, sklenila je roke in se ozrla v nebo, kamen se ji je odvalil od srca. Še dobro, business as usual, si je verjetno mislila. Spremembe? »Raje bi videli, da ne,« so si čisto po bartlebyjevsko rekli v stranki. In si naposled oddahnili.