Leto, ko smo skupaj občudovali Jakličevo vilo

Šestnajstega oktobra je bil v Škocjanu velik dan. Slavnostne goste je nagovorila ministrica za šolstvo Asta Vrečko, ki je odprla nov, sodoben kulturni center s prostori za občinsko knjižnico, veliko in malo konferenčno dvorano, avlo za razstave in pogostitve ter manjšo kavarno.

Teden prej je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič vložila predlog zakonske spremembe, ki protikorupcijski komisiji nedvoumno daje pristojnost ugotavljanja nezdružljivosti funkcije ustavnih sodnikov. Pravosodna ministrica Andreja Katič je v intervjuju za Mladino dejala, da je v zakonu treba urediti način prenehanja mandata ustavnih sodnikov, česar zdaj ni, »verjetno zato, ker si zakonodajalec ni mislil, da bodo za ustavne sodnike imenovani posamezniki, ki bodo ravnali tako, da bo potreben razmislek o njihovi razrešitvi«. Povod je bilo razkritje, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel v času opravljanja funkcije kar šest let odprt še popoldanski s. p.

Ob tem se zdi uvod o novi kulturni pridobitvi na jugovzhodu države res nenavaden. Kakšno zvezo ima to s konfliktom interesov ustavnega sodnika? No, Jaklič streljaj iz Ljubljane, na vrhu vzpetine tik pod gozdom, gradi zase in svojo petčlansko družino novo bivališče. Njegova nova vila je s 750 kvadratnimi metri površine celo nekoliko večja od 700 kvadratnih metrov velikega škocjanskega kulturnega doma, katerega gradnja je stala šest milijonov evrov.