»Po 34 letih je primeren čas, da se plebiscit ustrezno historizira«

"O plebiscitu in plebiscitni enotnosti je v slovenski politiki, pa tudi v javnosti precej govora. Plebiscit se omenja tudi v številnih delih o razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije, ampak, kot sva z mentorjem, red. prof. dr. Gorazdom Bajcem, ugotavljala, preden sva zakoličila temo moje disertacije, da pravzaprav še ni nobenega znanstvenega dela, ki bi se s plebiscitom podrobneje ukvarjal. Poleg tega se ob prebiranju literature pred začetkom raziskave nisem mogel znebiti občutka, kot da je plebiscit na neki način padel z neba, prišel iz nič. Treba je povedati, da so bili pogovori o tem, da bi prebivalstvo Republike Slovenije neposredno odločalo o pomembnih političnih vprašanjih, prisotni že prej, na primer ideja, da bi na referendumu potrjevali zvezne ustavne amandmaje, ki so bili sprejeti leta 1988, pa potem amandmaje k slovenski ustavi leta 1989, januarja 1990 pa je Demosova Deklaracija o slovenski samoodločbi predvidevala izvedbo referenduma tako o novi slovenski ustavi kot o posebnem plebiscitu o slovenski samostojnosti ipd. Mogoče velja omeniti tudi, da je recimo Milan Kučan proti koncu oktobra 1990 nekajkrat dejal, da bo morala Slovenija enkrat v prihodnosti izvesti svoj plebiscit. Tako da teh omemb ljudske participacije je bilo več. Mislim, da je po 34 letih primeren čas, da se dogodek, kot je plebiscit, ustrezno historizira."

(Zgodovinar Janez Osojnik, ki je doktorat napisal prav na temo plebiscita, v intervjuju za MMC RTV Slovenija ob prazničnem dnevu samostojnosti in enotnosti)