Bo volja ljudstva, izražena na posvetovalnih referendumih, vendarle uslišana?

Pol leta po tem, ko so volivci potrdili sveženj posvetovalnih referendumov, prihajajo napovedi prvih predlogov zakonov. Čeprav so volivci junija še najbolj množično podprli uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor (70,89 odstotka), uzakonitve tega v tem mandatu verjetno ni pričakovati. Bolj optimistične so napovedi glede uzakonitve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in ureditve medicinske in omejene osebne rabe konoplje.

Za preferenčni glas bi bila v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina. Sprva se je zdelo, da ima koalicija zaveznico v Novi Sloveniji, a je stvar splavala po vodi. V koaliciji so pred koncem leta podprli predlog krščanskih demokratov – da bi z uvedbo preferenčnega glasu odpravili okraje, povečali število volilnih enot z osem na 18 in v njih izvolili po pet poslancev, s tem pa tudi povečali število poslancev z 90 na 92 –, vendar so ti podporo lastnemu predlogu naposled odtegnili. Po njihovem mnenju naj bi bil namreč »čas za ustavne spremembe v tem mandatu minil«.

V Svobodi so napovedali, da bodo še ta mesec predstavili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pripravljen pa je tudi osnutek zakona o ureditvi rabe konoplje v medicinske namene.

Pri urejanju pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so se v Svobodi oprli na predlog Srebrne niti, ki neozdravljivo bolnim in trpečim omogoča pred posebno komisijo zaprositi za dovoljenje, da si v navzočnosti zdravstvenega delavca v telo vnesejo smrtonosno učinkovino. Ključna sprememba v novem predlogu zakona je, da ta ne bi vključeval možnosti, da bi bolniku v izjemnih primerih – naj gre za verske, moralne ali drugače utemeljene razloge – učinkovino v telo vnesel zdravstveni delavec. Če poenostavimo, smrtonosno učinkovino si bo v telo lahko vnesel bolnik sam.

Raba konoplje v medicinske namene je vsaj formalno pri nas že urejena, vendar je dostop omejen. Novi zakon, ki ga pripravlja Svoboda, predvideva ustanovitev nacionalnega organa, ki bi podeljeval dovoljenja za gojenje konoplje v medicinske, znanstvene in industrijske namene ter nadzoroval proizvodnjo in trgovanje. Nekoliko bolj redkobesedna je koalicija glede urejanja omejene osebne rabe konoplje. Pri tem naj bi se zgledovali po Nemčiji, kjer je od aprila ljudem dovoljena posest do 25 gramov konoplje in gojenje do treh rastlin konoplje doma. Glede na to je pričakovati, da bi nova zakonodaja lahko prinesla dekriminalizacijo manjših količin konoplje in možnost omejenega domačega gojenja, čeprav je za zdaj mogoče slišati predvsem napovedi, da želi vlada s predlogom učinkovati na zmanjšanje črnega trga, z nekaterimi omejitvami rabe konoplje v bližini šol in preventivnimi programi pa zmanjšati rabo konoplje med mladostniki.

Zares jasno pa je, da vlada za uveljavitev kateregakoli od predlogov nima prav dosti časa. Najmanj v zvezi s sprejetjem enega, zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pa je bilo iz opozicije že večkrat slišati napovedi zakonodajnega referenduma.