»Človek je živo bitje, ki so mu zrasle noge in mu je v naravi, da se seli«

"Biološko gledano je človek živo bitje, ki so mu zrasle noge in mu je v naravi, da se seli oziroma da hodi naokoli. Mislim celo, da bi bil človek najsrečnejši, če bi se lahko selil, kamor bi se hotel. Odkar pa se je sprevrgla interpretacija človeka, ko se je človek naselil za trajni čas, udomačil živali in rastline, je s tem prišla tudi politična skupnost, ki je postavila normativne meje in regulativo priseljevanja - prihodov in odhodov posameznikov in skupin. Zato ne bi rekla, da je vsaka selitev prisila, so pa skozi čas selitve postajale vse bolj vpete v neke sisteme, in posameznik je imel vse manj možnosti, da se avtonomno odloča, kako in kam se bo selil."

(Marina Lukšič Hacin, sociologinja in predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, o tem, ali je dinamika preseljevanja ljudi vedno nek proces prisile; v intervjuju za Dnevnik)