Plošča / Kim Deal: Nobody Loves You More
2024, 4AD
Jaša Bužinel
MLADINA, št. 2, 10. 1. 2025
Dolgo pričakovani prvenec alt rock težkokategornice prinaša fino uravnotežen in razgiban avtorski statement, prepreden z avtobiografskimi drobci.
© arhiv založbe
Za nekatere stvari je preprosto potreben čas, recimo tudi za prvi uradni album vplivne ameriške rokerice, ki je strune ribala že konec osemdesetih let, najprej kot basistka in pevka legendarne zasedbe The Pixies (med drugim je zaznamovala njen prelomni prvenec Surfer Rosa, 1988), kasneje kot ustanoviteljica skupine alt rock favoritov The Breeders in še kasneje benda The Amps. Z zamislijo o solo albumu se je sicer spogledovala že leta 1994, ko je s skupino The Breeders imela premor, a je bilo potrebnih še nadaljnjih 30 let, med drugim tudi zaradi različnih odvisnosti, rehabov in drugih osebnih križev, da je zamisel dozorela. Z Nobody Loves You More dobivamo celovit avtorski statement danes 63-letne glasbenice, ki se kot ena redkih lahko pohvali tudi s tem, da je ogrevala ne le za Nirvano, ampak tudi za aktualno pop zvezdnico Olivio Rodrigo, saj je ta njena velika fenica.
Jaša Bužinel
MLADINA, št. 2, 10. 1. 2025
Dolgo pričakovani prvenec alt rock težkokategornice prinaša fino uravnotežen in razgiban avtorski statement, prepreden z avtobiografskimi drobci.
© arhiv založbe
Za nekatere stvari je preprosto potreben čas, recimo tudi za prvi uradni album vplivne ameriške rokerice, ki je strune ribala že konec osemdesetih let, najprej kot basistka in pevka legendarne zasedbe The Pixies (med drugim je zaznamovala njen prelomni prvenec Surfer Rosa, 1988), kasneje kot ustanoviteljica skupine alt rock favoritov The Breeders in še kasneje benda The Amps. Z zamislijo o solo albumu se je sicer spogledovala že leta 1994, ko je s skupino The Breeders imela premor, a je bilo potrebnih še nadaljnjih 30 let, med drugim tudi zaradi različnih odvisnosti, rehabov in drugih osebnih križev, da je zamisel dozorela. Z Nobody Loves You More dobivamo celovit avtorski statement danes 63-letne glasbenice, ki se kot ena redkih lahko pohvali tudi s tem, da je ogrevala ne le za Nirvano, ampak tudi za aktualno pop zvezdnico Olivio Rodrigo, saj je ta njena velika fenica.
Nobody Loves You More prinaša zrel, izčiščen in uravnotežen indie zvok, ki pričakovano največ dolguje kitarski dediščini devetdesetih let, v katerem se izmenjujejo slacker rock, romantični doo woop, sanjavi country, alt rock baladarstvo, garažno žaganje, dance punk, slowcore, lo-fi in nojzerski kitarski momenti. Nekateri izmed komadov, denimo Are You Mine? in Wish I Was, so sicer nastali že pred več kot desetletjem in so tudi že bili izdani v seriji malih ploščkov. Kot produkt dolgoletnega glasbenega ustvarjanja album pušča odličen vtis s špartansko zvočno podobo, kjer je vsak instrument in glas predstavljen v dokaj surovi, neobdelani obliki. Za produkcijo je bila ob podpori nekaterih kolegov (Josh Klinghoffer, Raymond McGinley, Britt Walford) odgovorna sama, nedvomno pa je najbolj slišen vpliv njenega dolgoletnega sodelavca in prijatelja, pokojnega Steva Albinija, ki je večino komadov posnel na podobno minimalističen in purističen način kot nekoč pri klasikah skupine Pixies.
Tematsko je plošča delno avtobiografska, a seveda zaznamovana s prepoznavnim nadrealizmom in črnim humorjem, značilnima za kontemplacije ljubezenskih odnosov in trenutkov, ki so v njenem življenju pustili neizbrisne sledi (med drugim smrt staršev, strica in tete med letoma 2019 in 2020). Kim Deal se prvič suvereno znajde v vlogi glavne protagonistke, prav zato njen obraz zdaj prvič krasi platnico albuma, do česar je bila dolgo skeptična. Nobody Loves You More pravzaprav v ničemer ne izstopa iz lanske bere presežne kitarske muzike, toda nekaj neoprijemljivo čarobnega je v preprostosti njenega izraza in nekaj privlačnega ter tolažečega v njenih pesmih, ki kličejo k vnovičnemu predvajanju.