Alarm za EU

Nedavna napoved Marka Zuckerberga, da bodo v aplikacijah podjetja Meta opustili sedanji model preverjanja dejstev, je bila deležna precejšnega odziva. Nekateri so jo sprejeli z odobravanjem – predvsem tisti iz konservativne srenje, ki naj bi bili v dosedanji ureditvi nemalokrat »cenzurirani« –, drugi ji odločno nasprotujejo. Kritičnim glasovom iz ZDA, edine države (za zdaj), kjer bo ukrep uveden, so se pridružili nasprotniki z vsega sveta, tudi iz Evropske unije.

Naj bo zaradi splošne zaskrbljenosti zaradi poti, na katero so se s ponovno izvolitvijo Donalda Trumpa za predsednika odpravile ZDA, ali zaradi strahu, da se bo ukrep razširil tudi v EU, je jasno, da bo Meta to spremembo tu uveljavila veliko težje kot v matični domovini. Za vse spletne platforme zavezujoča pravila EU, zbrana v aktu o digitalnih storitvah, ki je v veljavi od februarja lani, tako imenovanim zelo velikim spletnim platformam (med katere spadata tudi Metina Facebook in Instagram) nalagajo obveznost preprečevanja različnih sistemskih tveganj, tudi tveganja širjenja dezinformacij. Kot pojasnjuje dr. Tanja Kerševan, raziskovalka medijskih in komunikacijskih politik iz Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na FDV, bi »odprava preverjanja dejstev v EU lahko pomenila nezadostno obvladovanje tveganj in celo kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja, zaradi česar bi bili za Meto vpeljani sankcije in nadzor. Vsekakor bi pred odpravo preverjanja dejstev v EU morala evropski komisiji predložiti oceno tveganja.« Če bi se izkazalo, da Meta nima ustreznega mehanizma za preverjanje dejstev, »bi lahko regulator presodil, da platforma ne izpolnjuje zahtev akta o digitalnih storitvah, in ji naložil odpravo kršitev in znatno finančno kazen do višine šestih odstotkov letnega svetovnega prometa podjetja.«

Tega se očitno zaveda tudi Zuckerberg, saj kratkoročnih načrtov za uvedbo sprememb na območju EU (še) nima. Ta pri regulaciji platform – zahtevnosti navkljub – razpolaga z »radikalnejšimi možnostmi, recimo takšnimi, ki jih je v komunikacijskem prostoru uporabila ob ruskem napadu na Ukrajino«. Tega v tem kontekstu Tanja Kerševan ne omenja naključno. Spetost ameriške politike z velikimi platformami se kaže tudi v grožnji bodočega podpredsednika ZDA o umiku podpore Natu za obrambo Evrope pred ruskim napadom, če EU ne bo omilila pritiska na X, pa tudi v Zuckerbergovi napovedani podpori Trumpu v prizadevanjih za omejitev regulacije družbenih omrežij, za katero so se odločile tuje države.

Metina napoved je za EU tudi v širšem kontekstu pomemben znak za preplah, poudarja Tanja Kerševan: »Pomagala nam je ozavestiti opozorila, da smo platformam – tudi s tako imenovanim outsourcingom regulacije – omogočili preveč moči in samovolje pri najpomembnejših vprašanjih, ki zadevajo demokratične procese in kulturo človekovih pravic.«