Ne more se dobro končati

V uvodniku Mladine z naslovom »Ne more se dobro končati« Grega Repovž ugotavlja, da je čas za sprejetje davka na nepremičnine. Velike“ inovacije“ pri davkih pri modrih vladah niso ravno zaželene, ker večkrat ne prinesejo želenih učinkov, če res niso zelo dobro premišljene. In, če smo pred leti slišali, da se veljavni davek na premoženje in NUSZ ne moreta izboljšati, nadgraditi, ker nimamo ustreznih evidenc ali za novi davek rabimo še več znanja kot za reformo obstoječih?

V izhodiščih zakona na nepremičnine vidimo, da se spregleda različni namen stanovanjskih enot. Obdavčene naj bi bile enote, v katerih lastnik ne biva in jih zato lahko da v najem. Približno 20 odstotkov fizičnih oseb v Sloveniji ima dve stanovanjski enoti. Druga stanovanja so v veliki večini „počitniške“ enote, torej namenjene začasnemu bivanju lastnika, v evropskih predpisih imenovane „drugo bivališče“. Za to drugo bivališče bo lastnik, ki običajno živi v nekem stanovanju povprečne vrednosti, po sedanjem predlogu vlade, plačal davek, a se s tem ne bo rešil noben stanovanjski problem. Tisti, ki pa živi v stanovanjski enoti, velikem stanovanju, hiši, vili ipd. ki je nekajkrat več vredna kot njegovi dve enoti skupaj, pa ne bo plačal nič davka.

Sedaj so evidence geodetske uprave izpopolnjene in bi torej aktualna vlada zgoraj navedena davka lahko nadgradila, naredila bolj pravična, sorazmerno odmerjena glede na materialno stanje zavezanca. Ampak sedaj bo debata potekala o novem davku. Je to tisto, kar se želi doseči? Izogniti se izpopolnjevanju obstoječega stanja oziroma predlagati ukrepe, ki bodo mnogim volivcem (tako tistim, ki drugih stanovanj nimajo, kot tistim, ki jih imajo še več, vendar ne živijo od plač) všeč, čeprav v resnici ne bodo sledili temu, da se zmanjšajo sedanje anomalije v naši družbi?