Bleferji

Se še spomnite Antona Travnerja? Generalnega direktorja policije iz časa zadnje vlade Janeza Janše, ki je odstopil, ker ni mogel ustaviti hišnih preiskav pri ministru Zdravku Počivalšku? Po odstopu iz policije so mu priskrbeli službo pri Darsu. Kaj tam sploh lahko počne nekdanji policist? Darsov odgovor je bil, da bo vzpostavil »službo za korporativno varnost«, češ da je Dars tudi del državne kritične infrastrukture in mora »izpolnjevati določene pogoje z vidika tovrstne varnosti«. Jasno je bilo, da je to blef. Danes, ko Travner ne dela več pri Darsu, tam »službe za korporativno varnost« nimajo na organigramu.

Travnerjev primer ni bil ne prvi ne zadnji. Marko Pogorevc, nekdanji generalni direktor policije v letih 2000–2004, je, ko je končal policijsko kariero, postal svetovalec Mobitelove uprave za korporativno varnost. Darko Majhenič, bivši direktor NPU, je šel za svetovalca za korporativno varnost v Savo. Stanislav Veniger, še en generalni direktor policije, od leta 2012 do 2014, je postal svetovalec za korporativno varnost v upravi Zavarovalnice Triglav. Vse so primeri koruptivne prakse »vrtljivih vrat«, podeljevanja nagrad tistim, ki so izkazali politično lojalnost. Zadnji primer je Damir Črnčec, odhajajoči državni sekretar na ministrstvu za obrambo in bivši organizator protestov v podporo Janezu Janši, ki bo kmalu postal »pomočnik predsednika uprave za korporativno varnost« v SDH.

Tam so v sporočilu za javnost zapisali, da se bodo letos osredotočili na korporativno varnost. »Spremembe v poslovnem okolju postajajo vse bolj nepričakovane, pojavljajo se tveganja (pandemije, vojni konflikti, izredne podnebne razmere ipd.) z globalnimi posledicami. Hkrati poslovno okolje postaja vse bolj konkurenčno, komunikacijska infrastruktura in digitalna povezanost pa prinašata nova področja ranljivosti za podjetja. Zato je ključno, da podjetja pripišejo ustrezen pomen zasnovi in izvedbi funkcije korporativne varnosti, ki vključuje identifikacijo in izvajanje sistemskih ukrepov za obvladovanje varnostnih tveganj v podjetju, na kibernetskem in tudi drugih področjih, in povečevanje njihove odpornosti.«

Črnčec je formalno resda »varstvoslovec«, na Fakulteti za državne in evropske študije, ki je v lasti Petra Jambreka, je bil nekoč izredni profesor in dekan, a ga je Jambrek odpustil, o njegovih strokovnih kompetencah pa uveljavljeni varstvoslovci, kot so Iztok Prezelj, Igor Podbregar in Branko Lobnikar, nimajo najboljšega mnenja. Seveda ne; ko je Črnčec do leta 2016 svoje teze predstavljal javno, si je pomagal s teorijami zarote, zbujanjem strahov, širjenjem sovraštva, rasizmom, družbene manjšine so bile zanj drhal, sindikate je primerjal s terorističnimi organizacijami.

Ostaja pa uganka, kako je lahko človek, kakršen pač je Črnčec, na številne politike od Janeza Janše in Marjana Šarca pa do Roberta Goloba napravil tako dober vtis.