Kultura / Slovenski pozdrav
V eminentnem dvorcu Spodnji Belvedere je na ogled najobsežnejša razstava slovenskega slikarstva, kar jih je doslej gostil Dunaj, nekoč tudi naša prestolnica

Gneča pred sliko Ivane Kobilca Poletje ob odprtju razstave Svet v barvah: Slovensko slikarstvo 1848– 1918 v dunajskem muzeju Belvedere
© arhiv Belvedere
»Moj životopis hočete, veš da res ne vem, kaj in kako začeti. Kako mi je misel študirati prišla? Ko sem bila 16 let stara, sem šla z atom na Dunaj in tam sem obiskala […] Belveder. Želja slikati se učiti, umetnica postati se me je z vso strastjo polotila, kakor je navada mojega temperamenta žali bog i potem kakor veš sem začela v domačem mesticu slikati i risati kakor sem vedila i znala.« S temi besedami je naša največja slikarka Ivana Kobilca (1861–1926) v pismu sestri Mariji pojasnila svojo odločitev za slikarski poklic. Ivane Kobilce sicer kot ženske niso pripustili na slikarske akademije, zato je študirala in kopirala stare mojstre v dunajskih galerijah, zlasti v Umetnostnozgodovinskem muzeju, nato pa je odšla po priložnosti in navdih v München, kjer se je vpisala na Šolo uporabnih umetnosti in nekoliko pozneje na zasebno šolo Aloisa Erdtelta.