V šesto gre rado?

Zgodba o obnovi pristav gradu Snežnik ima dolgo brado. Vleče se že od leta 2004, odkar sicer delno obnovljeni prostori samevajo. Javnosti so nedostopni že več kot 20 let.

Tik pred novim letom je po spletu zakrožila peticija, pri kateri se je Društvo ljubiteljev gradu Snežnik povezalo s preostalimi lokalnimi organizacijami Notranjske in Loške doline. Zahteva, namenjena ministrstvu za kulturo, je jasna. »Zahtevamo, da ministrstvo kot lastnik po večletnih spodletelih poskusih končno zaključi investicijo v pristave gradu Snežnik in jo z vladnim akcijskim načrtom uvrsti med prioritete,« poudarja nekdanji direktor Kina Šiška in nekdanji član uprave RTV Slovenija Simon Kardum iz omenjenega društva. Stopnjevanje pritiska se je s prvo protestno prireditvijo nadaljevalo 1. januarja. Nedavno, 2. februarja, so se pred pristavami zbrali ponovno, tokrat za zaključek enotedenskega Kavč festivala. Napovedali so tudi vdor v prostore.

»Četudi smo imeli pripravljeno drugo orodje, je bil napovedani vdor v prostore pristav nazadnje fiktiven – vanje smo stopili z govorci, glasbenim programom, ironijo, ki pritiče dani situaciji,« dogajanje opisuje Matija Solce, vodja festivala in član ekipe festivala Plavajoči grad. »Namen vdora ni bil zasedba prostorov – namen je bil prestrašiti ministrstvo in ga s tem prisiliti k aktivaciji. Očitno je delovalo, saj je konec minulega tedna objavilo razpis za najem prostorov.«

Kardum in Solce dvomita o njegovi uspešnosti. Temu – poleg višine najemnine, ki znaša najmanj 2800 evrov – botrujejo neuspehi minulih razpisov ter pomanjkanje spremljajočega programa. Tega se društvo trudi uresničevati. »Namen je povezovati lokalne dejavnosti in mednarodne ustvarjalce,« pravi Solce. »Obiskovalcem ponujamo bogate vsebine, a te, žal, očitno nimajo vpliva, da bi se na tem mestu ustalile.« Za festival Plavajoči grad si v pristavah želijo vzpostaviti tako imenovano rezidenčno sceno.

»V Loški dolini in na Notranjskem tudi zaradi resolucijsko všečne kulturne decentralizacije in enakomernega kulturnega regionalnega razvoja pogrešamo jasno in takojšnjo odločitev ministrstva,« poudarja Kardum. »Nekdanje ekipe so potrebo po dokončanju obnove priznale s sprejetimi nacionalnimi kulturnimi programi, četudi so bile narejene napake, ki jih je zdaj treba popraviti. Ključno vprašanje je, zakaj sedanja kulturna oblast ne prepozna te potrebe?«

Vendar na ministrstvu odgovarjajo, da se vseh teh težav zavedajo. Dokončanje prenove pristav so opredelili kot osrednjo prednostno nalogo znotraj priprav novih regionalnih prostorskih načrtov. »Kar zadeva akcije društva, se zavedamo njegove zavzetosti in pomena vloge v skupnosti in za kulturno ponudbo na gradu.« Dodajajo, da cenijo njegova prizadevanja. »Odprti smo za nadaljnji dialog ter sodelovanje z njim in z vsemi zainteresiranimi stranmi.«

Na razpis za najem se je mogoče prijaviti do konca februarja. Sogovornika pa nadaljnjih akcij ne izključujeta.