Šola proti kopalkam

Izbris poslikave, ker naj bi bila upodobljena dekleta oblečena neprimerno

Matic Gorenc
MLADINA, št. 8, 21. 2. 2025

Sporni motiv igralcev in igralk odbojke / Foto: Likovna skupina Svetloba

Sporni motiv igralcev in igralk odbojke / Foto: Likovna skupina Svetloba
© Facebook

Na enem izmed zidov Osnovne šole Kanal je bila poslikava, na kateri so bili upodobljeni fantje in dekleta, ki igrajo odbojko na mivki. Ustvarili so jo člani lokalne likovne skupine Svetloba Deskle, ki so hoteli počastiti dolgo zgodovino odbojke v kraju – odbojkarski klub Alpacem Kanal (do nedavnega Salonit Anhovo Kanal) deluje že več kot 70 let. A poslikave zdaj ni več, vodstvo šole se jo je odločilo prebarvati, saj naj bi bila predvsem dekleta, naslikana v kopalkah, neprimerna za šolski okoliš.

Vodstvo šole je odločitev sprejelo enostransko, brez posvetovanja z ustvarjalci ali občino. Člane skupine Svetloba Deskle, ki so poslikavo leta 2019 naredili v dogovoru s takratno ravnateljico Milko Zimic, je izbris presenetil. Na začetku tega šolskega leta so jih o njem obvestili starši šolajočih se otrok. Potem so na občino poslali pismo, v katerem so prosili za obrazložitev odločitve, občina pa je o prebarvanju poslikave prvič slišala od njih, iz šole je o tem niso obvestili. Na občini odločitev šole podpirajo, češ da ima pravico samostojno odločati o videzu šolskega okoliša.

V izjavi je ravnateljica šole Barbara Kragelj Jerič dejala, da »mi ne ob nastopu mandata jeseni 2019 ne kadarkoli kasneje ni bila predana informacija, da naj bi šlo za poslikavo posebnega pomena. Pobuda za tako odločitev se je pojavila znotraj učiteljskega zbora v času, ko smo na šoli pripravljali pravila sprejemljivega oblačenja v naših prostorih.«

Kodeks oblačenja, ki ga omenja ravnateljica, se bolj osredotoča na oblačenje deklet kakor fantov. Med drugim predpisuje »oblačila, primerna za dnevni čas, ki niso prosojna in ne razkrivajo trebuha ali dekolteja,« ter oblačila, »ki prekrivajo zadnjo plat tudi v primeru hoje po stopnicah in drugih upogibov«.

Danijela Makovec Radovan, profesorica na oddelku za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, poudarja, kako tovrstna pravila praviloma bolj omejujejo obnašanje žensk oziroma deklet. »Velikokrat so ravno spolne razlike tiste, ki pridejo do izraza, pa ne bi smele. Pogosto se v kodeksih oblačenja zgodi to, da so dekleta v njih bolj ogovorjena, kar je narobe.«

»V zadnjem času imamo občutek, da se ponovno nadzoruje, kako se ženske oblačimo. Te stvari so bile družbeno že sprejete, normalizirane, zdaj pa se spet odpirajo vprašanja, družbene norme in vrednote, kar zadeva oblačenje, se zaostrujejo.«

Glede poslikave v Kanalu poudarja predvsem enostranskost šolske odločitve. »Poslikava se mi ne zdi neprimerna, gre za športno oblačilo odbojkaric in odbojkarjev, tudi fantje so samo v hlačah, pa to nikogar očitno ne zmoti. Pri poslikavi je šlo za neki širši dogovor, zdaj pa je bila enostransko umaknjena, ker je nekoga očitno zmotila. Na takšen način se te stvari ne počnejo, šolsko okolje je vpeto v lokalno okolje. To je stvar, o kateri bi se bilo treba dogovoriti širše.«

Namesto odbojkarjev šolo zdaj krasi bel zid. Nedaleč stran, v Novi Gorici, pred stavbo Osnovne šole Milojke Štrukelj stoji kip golega dekleta. Naj zdaj odstranijo tudi tega?

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti