»Tujci, ki jim slovenščina ni materni jezik, na upravnih enotah potrebujejo več pomoči«

"Zavedati se moramo, da so vse stvari, ki jih tujci praviloma urejajo na upravnih enotah, zanje življenjskega pomena. Praviloma urejajo temeljne stvari, kot je denimo bivanje, vozniško dovoljenje in podobno. Dokumente. Tukaj se srečujejo oziroma so se v večini srečevali do zdaj, predvsem z zelo dolgimi postopki in počasnostjo upravnih enot. To je deloma rešilo zakonsko določilo, ki omogoča prenos pristojnosti odločanja na druge upravne enote in je s tem razpršilo obremenjenost upravnih enot. Seveda se v Ljubljani s temi težavami še vedno srečujejo."

"Tukaj tujci še vedno čakajo, na splošno pa je to zdaj veliko bolje. Drugo je sama kompleksnost ali pa nerazumevanje teh postopkov, še posebej seveda za tujce, ki za katere slovenščina ni materni jezik in je torej treba nekaj več pomoči. Koliko te pomoči dobijo, je seveda tudi odvisno od posameznega zaposlenega na upravni enoti. Kako je pripravljen ali pripravljena to pomoč ponuditi, koliko se je pripravljen prilagoditi tudi nekaterim jezikovnim oviram in pa sam odnos zaposlenih, tudi v zvezi s tem še vedno zaznavamo težave, s katerimi se tujci srečujejo."

(Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) Katarina Bervar Sternad o tem, kakšne so težave tujcev na upravnih enotah; v intervjuju za oddajo NaGlas na TV Slovenija)