Komentar / Bernard Nežmah: Ko padajo velike parole

Predlog novega medijskega zakona v imenu onemogočanja širjenja lažnih novic po spletu uvaja medijske inšpektorje, ki bodo imeli pravico brisati sporne vsebine. Kaj pa klasične laži, ki jih prinašajo tradicionalni mediji? So te prepovedane, so pod kazenskimi sankcijami? Po velikem protivladnem mitingu Ruparjeve stranke upokojencev sta se odzvala Nataša Sukić iz Levice in sam predsednik vlade Robert Golob. Prva je bila ostra do največje opozicijske stranke, ki da ta zborovanja in položaj upokojencev zlorablja, češ da so pod njeno vlado l. 2012 pokojnine znižali za 20 odstotkov, in da če bi se moral kdo opravičiti penzionistom, bi morala biti prav SDS. Neugodno za JJ in njegove zaveznike, saj uprizarjajo sprevrženo politično goljufijo. Toda SDS je v naslednjih dneh prinesla dva kronska dokaza. Na usodnem glasovanju 2012 je predlog tedaj vladajoče SDS dobil več kot absolutno podporo, brez glasu proti. Nasprotovali mu niso niti v opozicijskih SD in Pozitivni Sloveniji, iz katere je medtem številna garnitura presedlala v vrste Svobode. Kaj se je torej takrat zgodilo z višino pokojnin? Iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) so sporočili, da so se pokojnine le »matematično« preračunale in da so ostale nominalno enake. A to niso storili danes, pač pa so na to dilemo odgovorili že pred leti, tako pisno kot v ustnem nastopu generalnega direktorja. V tako faktografski zadevi je SDS zahtevala opravičilo za izrečene laži podpredsednice državnega zbora in premiera, v nasprotnem bo sledilo glasovanje o odstavitvi oziroma interpelacija. Producenta neresnic se kajpak nista opravičila in sledilo bo nadaljevanje na izredni seji državnega zbora. Še več, prva dama parlamenta Urška Klakočar Zupančič v zadevi ni začutila zadrege, da njena podpredsednica izreka lažnive izjave, ampak je reč preobrnila: prav SDS je stranka, ki je v zdajšnjem mandatu izrekla največ laži. Ergo, resnica in laž nista stabilna pojma, o katerih bi lahko hladno presojali, ampak sta žetona v političnih polemikah. Tako v parlamentarni politiki, kako pa v dominantnih medijih?