»Ne sprašujemo se več, ali je nekaj resnično ali lažno«

"Novo psihotično resničnost smo poimenovali dobo postresnice in tudi postdemokracije, kjer vladajo alternativne stvarnosti. V družboslovju se veliko ukvarjamo z vprašanjem, kam v zgodovinskem razvoju demokracije umestiti ta niz upravljanja javnosti, od režimov postresnice do vladavine alternativnih dejstev in tudi teorij zarote. Na to temo se kopiči veliko študij. Sama presojam, da smo v navdušenem raziskovanju tega novega fenomena pozabili na fenomen laži. Zdi se mi, da to psihotično družbeno stvarnost predvsem zahodnega prostora prvenstveno, ne pa izključno, upravlja laž. Le da je spremenila svojo funkcijo in svoj profil."

"Laž ima v zahodnem krščanskem prostoru jasno moralno konotacijo. Lagati pomeni zagrešiti nekaj moralno in etično nesprejemljivega. Ljudi in njihova dejanja smo do nedavna presojali po tem moralnem kriteriju, tudi v ateističnih gospodinjstvih socializma, da ne bo pomote. V postresničnostni družbeni klimi je laž izgubila moralno konotacijo in postala orodje političnega razvrščanja. Ne sprašujemo se več, ali je nekaj resnično ali lažno. Nasprotno, lahko se odločimo za nekaj, kar je ali se bo izkazalo za evidentno laž, pa nas to ne moti. Z izrekanjem za laž zdaj javno sporočamo svojo politično pripadnost."

(Sociologinja Ksenija Vidmar Horvat o dobi postresnice in postdemokracije; v intervjuju za Dnevnikov Objektiv)