Kultura / Zakaj je okupacija Reke postala zamolčan, pozabljen spomin?

"Ko se film začne z intervjuji na ulicah, v katerih ljudi sprašujem, kdo je D'Annunzio, jih večina res ne ve. Ne gre za nekaj, kar bi konstruirali v montaži; le nekaj starejših ljudi se ga spomni kot fašista. Kar je zelo enostavno pojasniti: starejši občani vedo zanj, ker so se o njem učili v šoli, medtem ko se mlajše generacije nis(m)o. Danes se o D'Annunziu učijo le v reških italijanskih šolah, tj. štirih osnovnih in eni srednji, a zgolj kot o enem izmed največjih italijanskih pesnikov. Medtem ko se v hrvaških šolah D'Annunzio ne omenja ali pa se občasno pojavi zgolj kot opomba. In prav to me je pri zgodbi najbolj intrigiralo. Razlog, zakaj je njegova okupacija Reke postala zamolčan, pozabljen spomin, je namreč ta, da zgodba o D'Annunziu ne sodi v noben obstoječ narativ naše države. O njem je enako težko govoriti iz socialistične in iz hrvaške nacionalistične perspektive, medtem ko je o njem zelo enostavno govoriti iz italijanske nacionalistične, torej dominantne perspektive. A želel sem ustvariti drugačen pogled na to temo in ustvariti film, ki nas pripelje do korenin antifašizma ter pokaže, da kombinacije militarizacije in podjetniških investicij niso izumili šele druga svetovna vojna, Tito in partizani, temveč je v Reki obstajala že leta 1919."

(Režiser Igor Bezinović, avtor filma Fiume o morte!, o pesniku, dramatiku, fašistu Gabrieleju D'Annunziu, ki je leta 1919 okupiral Reko in želel razglasiti neodvisno mestno državo z lastno politično ureditvijo; v intervjuju za Dnevnik)

9WoBtAMbDEI