Občinski referendumi imajo veliko hibo

Oktobra lani se je izjalovil poskus pobudnikov, da bi zbrali dovolj podpisov prebivalcev, ljubljanskih volivcev, za razpis občinskega referenduma o spremembi odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Pobuda, ki sta jo vložila Arne Vehovar in Saša Đorđević z več kot sto občani, je nasprotovala odločitvi večine v mestnem svetu, ki je sprejela spremembe omenjenega odloka. Ta razplet je, kot se spomnimo, sledil nasprotovanju Zavoda za varstvo narave in dela javnosti Magnificovemu koncertu, ki je bil načrtovan na tivolski zelenici, a ga tam nazadnje vendarle ni bilo. Tudi referenduma o spornem odloku ni bilo, saj pobudnikom ni uspelo zbrati zahtevanih 11.260 podpisov. Čeprav je bilo razlogov za neuspešnost zbiranja overjenih podpisov več, je ta primer spodbudil razprave, ali so referendumi na občinski ravni ustrezno urejeni.

»Bistvo problema je, da je ljudstvo izločeno iz upravljanja, ker imamo proceduralne ovire in tudi težave z mobilizacijo ljudi,« je na pogovoru, ki so ga pripravili pobudniki padlega referenduma, strnil geograf dr. Damir Josipovič. Kot proceduralno oviro je posebej omenil (ne)enakost glasu. »Enakost glasu na lokalni ravni ni enaka enakosti glasu na državni ravni.«

Po zakonu o lokalni samoupravi mora občinski svet razpisati referendum o aktih občine, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Za razpis zakonodajnega referenduma na državni ravni pa ustava zahteva 40 tisoč podpisov. To je malo več kot 2,3 odstotka volilnih upravičencev. Razlika je očitna. Zahteve za razpis občinskih referendumov so strožje kot za referendume na državni ravni. In še nekaj. Zavrnitveni kvorum, ki ga poznajo referendumi na državni ravni, je nastal kot posledica politične zlorabe referendumskih vprašanj, zato ga ne moremo neposredno primerjati z vprašanji kvoruma pobud za razpis referenduma na občinski ali državni ravni.

V nedeljo je le 4,06 odstotka volivcev v Parizu, kar je le 56.500 Parižanov, z dvotretjinsko večino izglasovalo predlog o ozelenitvi 500 mestnih ulic. Odločajo zainteresirani, če jim je to dopuščeno.