Slovenski z(rak)
Smo med državami z najslabšim zrakom v Evropi in z veliko pojavnostjo pljučnega raka. Prašni delci PM2,5 sodijo med najpomembnejše dejavnike za nastanek tega raka, njihov glavni izvor pri nas pa so peči na drva.
Mala kurišča prispevajo kar 73 odstotkov izpustov PM2,5, cestni promet pa le šest odstotkov.
© Bobo
Leta 2024 je bila Slovenija po onesnaženosti s finimi prašnimi delci, poimenovanimi s kratico PM2,5, med vsemi 41 državami evropske celine sedma najslabša, uvrstila se je med Poljsko in Turčijo, med 27 državami Evropske unije pa je bila slabša le Romunija. To kaže ta mesec objavljeno poročilo švicarske ekipe IQAir, ki za 139 držav zbira podatke o koncentracijah prašnih delcev iz javno dostopnih merilnikov kakovosti zraka. Prašne delce PM2,5 uvršča Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) v prvo skupino karcinogenosti, skupaj na primer z azbestom, njihov glavni izvor pri nas pa so – in to zavedanje je ključno – peči na drva. Uvrstitev Slovenije na rep evropskih držav je za večino Slovencev presenečenje: živimo namreč v popolnoma nasprotnem prepričanju o svojem okolju. A stvari postanejo še resnejše, ko pogledamo, kje smo na lestvicah po boleznih, kot je pljučni rak, in kaj kaže pravkar končana pilotna raziskava astme pri otrocih.