Intervju / »Bolj ko grejo stvari slabo, več bo v družbi jeze in frustracij«

Že drži, da je Matjaž Gruden direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo, gre za visoko mednarodno funkcijo, vendar ni znan po tem, da bi govoril kot tipičen evropski birokrat, nejasno in zapleteno. Nasprotno, Gruden je v kolumnah, ki jih piše za Večer, in v ocenah, kaj se dogaja z družbo, Evropo, z demokracijo in njenimi vrednotami, zelo oster. Ne olepšuje. V resnici je zaskrbljen, svet, kot smo ga poznali doslej, izginja. Izginja svet, v katerem so države vsaj nominalno govorile o pomenu človekovih pravic, pravne države, mednarodnega prava, v katerem so iskale dogovore in medsebojne interese. Vračamo se v 19. stoletje, v čas imperializma, v čas, ko je grobost cenjena, pogovor pa odraz šibkosti. Grudnova razmišljanja so njegova in ne predstavljajo uradna stališča Sveta Evrope, institucije, v kateri je zaposlen.

Živimo v času ekstremnih stališč, ne govorim o razlikah med levim in desnimi političnimi idejami, te so nekaj vsakdanjega, zanimajo me skrajnosti. Kako razumete izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je bila EU ustanovljena zato, da lahko izkorišča ZDA? Kako živeti v takšnem svetu? 

Težko, a menim, da problem niso različna mnenja. Konec koncev je prav, da imajo ljudje stališča in da so si med seboj različna, je pa res, da so nekatera, žal jih je vedno več, ekstremna. Glavni problem vidim drugje. Živimo v svetu, v katerem so stališča »osvobojena« dejstev in se v imenu nekih ideologij širijo s točno določenimi cilji. Danes dejstva ne pomenijo veliko. Po eni strani je to značilnost populizma, ki se izraža kot upor proti elitam in ki kot izraz elitizma prepoznava tudi znanje in dejstva. Načrtno podpihovano zanikanje dejstev uničuje zaupanje, kar je zelo učinkovit način za razmontiranje demokracije. Maria Ressa, filipinska novinarka in dobitnica Nobelove nagrade za mir, je izjavila, če se ne moreš strinjati glede dejstev, potem nimaš demokracije.