Knjiga / Lars Svendsen: Filozofija osamljenosti 

Ciceron, Mengeš, 2024, prevod: Andrej Poznič, 25,40 €

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 15, 11. 4. 2025

+ + + + +

Norveški filozof o epidemiji osamljenosti.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Bernard Nežmah
MLADINA, št. 15, 11. 4. 2025

+ + + + +

Norveški filozof o epidemiji osamljenosti.

Spontano velja, da si osamljen, če si sam. A kaj ko se človek lahko počuti tesnobno tudi sredi množične zabave ali v družinski idili na božični večer, nekdo, ki je sam sredi pustinje, pa občuti polno zadovoljstvo, v katerem sploh ne pogreša družbe. Avtor v celotnem delu preigrava koncepta osamljenost vs. samota in ju motri z več perspektiv.

Je osamljenost le subjektivni pogled na svet, v katerem nastaja občutek pomanjkanja, da posameznik z bližnjimi nima takšnih odnosov, kot bi si želel? So problem drugi ali je težava prav znotraj njega, ki s svojimi prepričanji in pričakovanji generira lastno nezadovoljstvo?

Po drugi strani je biti sam zadovoljstvo, za katero pa je potrebnih kar nekaj veščin in še več premišljevanja. Ljudje, ki razmišljajo, so vedno sami in te samote ni mogoče meriti s fizično razdaljo do drugih. Ko iščemo samoto, tega ne počnemo samo zato, da bi se osvobodili od drugih, temveč da se lahko sami zase odločamo, kaj narediti in o čem premisliti.

A Svendsen ne zapelje v himno meništvu, bolj v dialektiko; to uteleša pisatelj, ki v samoti piše knjigo z namenom, da jo bo predstavil najširši javnosti. Torej samota kot odmik, ki potem poveča zanimanje za druge, vendar ne z namenom, da bi zapolnili praznino, ampak kot spontana radovednost.

Nasproti stoji osamljenost kot pomanjkanje smisla lastnega življenja, kar vodi v iskanje potrjevanja pri drugih. A ta ni le boleča, je tudi družbeno sramotna, zato se posameznik trudi pretvarjati in daje vtis, da živi vznemirljivo družabno življenje, pa če se počuti še tako osamljenega.

Toda ta binarnost ni absolutna: ni ga, ki kdaj ne bi izkusil bolečine osamljenosti, in tudi osamljeni ima trenutke, ko potrebuje samoto.

Odličen filozofski esej, ki bralca vodi po meandrih razmišljanja, s katerih lahko zavije tudi v nepredvidljive smeri.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Da imajo mladoletne Rominje otroke le zaradi otroškega dodatka je stereotip«

Zaskrbljenost zaradi napovedanih vladnih ukrepov

Intervju

»Na skrajni desnici imamo fantovski klub, le da so fantje v resnici dečki«

Éric Fassin, sociolog

Nataša Pirc Musar / »Nič o Romih brez Romov – to si moramo zapomniti«

Policija je prva, ki mora zagotavljati varnost za vse in vsem enako, je poudarila predsednica republike in dodala, da je tudi Rome strah