Trumpov $kazino

Trumpova administracija je pravilno ocenila, da je konec svetovnega gospostva kolektivnega imperializma Zahoda pod vodstvom ZDA. Po teoriji Samirja Amina pet monopolov omogoča imperialističnim državam, da si prisvajajo presežno vrednost, ki jo proizvede delavstvo v odvisnih deželah svetovnega kapitalizma. Kolektivni imperializem Zahoda, ki je do zloma neoliberalnih politik okoli leta 2000 še obvladoval svetovno gospodarstvo, je nekatere monopole že izgubil, druge pa izgublja.

1. S tehnološkim vzponom Kitajske, Republike Koreje, Singapurja, Vietnama, Malezije je zahodni imperializem izgubil tehnološki monopol.

2. Na izgubo ideološkega monopola kaže onemogočanje alternativnih stališč o genocidu v Palestini, cenzura ruskih občil v EU, omejevanje in usmerjanje raziskovanja in izobraževanja v ZDA in EU, spopadi okoli ponudnikov elektronskih družbenih omrežij, preganjanje ti. »sovražnega govora« in »dezinformacij«, politična korektnost itn.

3. Monopol pri obvladovanju naravnih virov planeta je načelo že povezovanje v skupini BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika; zdaj so se jim pridružili še: Egipt, Etiopija, Iran, Združeni arabski emirati in nedavno Indonezija). Sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini so imperialistični Zahod in njegove podpornike (skupaj 45 držav) odrezale od povezav na svetovnem vzhodu in jugu.

4. Imperialistični Zahod še obvladuje finančne institucije in tokove. A menjava v domačih valutah, ki jo spodbujajo države BRICS+, in Nova razvojna banka s sedežem v Šanghaju načenjata zahodni monopol.

5. Doslej je veljalo, da so ZDA najbolje oborožena država z najmočnejšo vojsko. Že poraz ZDA v Vietnamu pred petdesetimi leti je načel ta monopol. Poraz ZDA in Nata v Afganistanu je opozoril, da ni vsa vojna moč v tehnologiji in oborožitvi. Tudi vojna v Ukrajini kaže, da je moč odvisna od konkretnih okoliščin. Trumpova administracija hoče obnoviti zaokroženo narodno gospodarstvo in se je umaknila na pozicije nacionalne države. Od zaveznic in odvisnih držav zahteva, da prispevajo k stroškom zahodnega imperializma, na gospodarskem področju pa jih ima za konkurente.

Trump poskuša s carinami v ZDA vrniti industrijo, ki jo je Biden privabljal z državnimi subvencijami. Kakor je opozoril neortodoksni ekonomist Paul Bairoch, svobodno gibanje kapitala, dobrin in storitev koristi najmočnejšim. ZDA in EU pa nista več najmočnejši gospodarstvi na svetu.

Ljudska republika Kitajska je postala prva po obsegu proizvodnje leta 2008, leta 2017 pa po bruto domačem proizvodu, merjenem po kupni moči. Delež Kitajske v svetovnem bruto proizvodu, merjenem po kupni moči, leta 2024 ocenjujejo na dobrih 19 %, delež ZDA je istega leta znašal 16 %. Od leta 1990 do leta 2020 je delež bruto domačega proizvoda Kitajske v svetovnem bruto proizvodu narasel za 453 %, delež ZDA pa upadel za 21 %. Deleži Združenega kraljestva, Francije in Nemčije so vsak posebej upadli za več kot 40 %, delež vseh skupaj z Japonsko vred za 45,5 %.

Delež ZDA upada v svetovnem merilu, a narašča med ti. »razvitimi« državami. Zato Trump meni, da ZDA ni več v korist, da bi za seboj vlekle »mrtvo težo« manj uspešnih zahodnih držav. Še zlasti, ker Trumpova administracija pravilno ocenjuje, da je za ZDA zdaj odločilno soočenje s Kitajsko, ki jih v marsičem že prehiteva.

Kitajska je leta 2020 prispevala 35 % svetovne industrijske proizvodnje, več kakor naslednjih 8 največjih proizvajalcev skupaj (ZDA 12 %, Japonska 6 %, Nemčija 4 %, Indija 3 %, Koreja 3 %, Italija 2 %, Francija 2 %, Tajvan 2 %). Tudi celotni preostali svet je z 31 % zaostajal za Kitajsko.

ZDA so trikrat bolj odvisne od uvoza kitajskih industrijskih proizvodov kakor Kitajska od ZDA. Odvisnost Kitajske od uvoza iz ZDA se že od leta 2005 pospešeno zmanjšuje. Kitajska je v zadnjih desetletjih naredila tudi tehnološki preboj. Medtem ko je v izvozu Kitajske leta 1995 močno prevladoval tekstil, zdaj z 72 % deležem v izvozu prevladujejo izdelki visoke tehnologije. Med letoma 1996 in 2022 je Kitajska povečala delež izdatkov za raziskave in razvoj v BDP za 332 % (Slovenija za 68 %).

Trumpov obrazec nacionalnega imperializma pripada preteklosti, ko so se imperialistične države soočale v medsebojni konkurenci, kar je povzročilo obe svetovni vojni. Vsak imperializem povzroča vojne, nacionalni imperializem pa še toliko zanesljiveje in hitreje. Zveza Nato je orodje zahodnega imperializma, zato nas članstvo Slovenije v Natu vpleta v imperialistične vojne. Ko se bo Slovenija uprla zahodnemu imperializmu in izstopila iz Nata, bo lahko uveljavljala miroljubno mednarodno in solidarnostno notranjo politiko. To dvoje pa bo tudi najmočnejše poroštvo za varnost njenih ljudi. — Rastko Močnik, Ljubljana