»Seveda zunanji pritiski vplivajo na pravosodne funkcionarje«

S sodbo verjetno niste zadovoljni? 

Sodba je bila za tožilstvo presenečenje, saj smo na podlagi vsebine dokazov v spisu pričakovali obsodilno sodbo. Zato smo tudi napovedali pritožbo. Ko bo sodba spisana, se bomo lahko podrobno seznanili z razlogi, ki so sodišče vodili v oprostilno sodbo, in se šele na tej podlagi odločili o nadaljnjih procesnih dejanjih.

Presenečenje pa zato, kajne, ker so se dotlej sumi kaznivega dejanja potrjevali na vseh predstopnjah? Tudi ugovori obrambe zoper obtožnico so bili zavrnjeni.

Da, obtožba je postala pravnomočna, saj je senat (treh poklicnih sodnikov, op. a.) okrožnega sodišča v Celju ugovore zoper njo zavrnil. Dokazi, ki so bili potem izvedeni med glavno obravnavo, pa tudi potrjujejo tezo tožilstva, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in da so obtoženi krivi. Seveda dopuščamo možnost, da sodišče drugače presodi, vendarle je namen izvedbe glavne obravnave, da si sodišče o vsebini dokazov ustvari svoje mnenje. Tokrat se je izkazalo, da je pogled tožilstva na to zadevo diametralno nasproten pogledu sodišča.

Sodišče je reklo, da niste predložili dovolj dokazov, da so Janez Janša in soobtožena storili očitano jim kaznivo dejanje. 

Sodišče je sodbo izreklo na podlagi tretjega odstavka 358. člena zakona o kazenskem postopku, kar pomeni, da po njegovem mnenju ni bil potrjen sum na ravni gotovosti, torej »preko razumnega dvoma«. Utemeljeni sum, da so storili kaznivo dejanje, je torej sodišče potrdilo, ko je zavrnilo ugovore zoper obtožnico. Razpravljajoči senat pa je zdaj presodil, da kaznivo dejanje ni dokazano s stopnjo gotovosti.

Kadar v lokalnem okolju poteka sojenje najvplivnejšim ljudem, je nemogoče pričakovati sodbe, ki ne bodo obremenjene z vplivi iz okolja, ki niso pravne narave.

Pred sodiščem so se vrstili shodi in se vzklikala zelo kritična gesla do tožilstva in sodišča. Kako ste to doživljali?

S funkcijo pride tudi nekaj tveganja in potrebna je neka stopnja trdoživosti, da se odmakneš od dogajanja na ulici in odločaš na podlagi dokazov v kazenskem spisu. Ne glede na to, kakšni so zunanji pritiski, imaš pred seboj zgolj kazensko pravo in dokaze v spisu. Javnost ima pravico izražati mnenje in biti do sodstva kritična. Pritisk z uporabo groženj z nasiljem in drugimi nedopustnimi sredstvi pa ostro obsojam.

Ko ravno omenjate nedopustna sredstva. Janša se je na koncu zaključne besede obrnil k vam in vam zagrozil, da prihaja čas posebnih tožilcev, ki bodo preganjali pravosodne funkcionarje, ki so preganjali njega.

Ob tem lahko rečem le, da je osnovno poslanstvo tožilca pregon kaznivih dejanj. Sodišče na koncu presodi, ali dokazi v spisu na ravni gotovosti potrjujejo kaznivo dejanje in krivdo ali ne. Tako deluje pravosodni sistem. Če bi vse obtožbe prestale tudi ta visoki test sodišča, potem glavnih obravnav in dokazovanja sploh ne potrebujemo. Z grožnjami, da bo tožilec nekoč deležen postopka, ker je vestno in strokovno opravljal svoje delo, pa prehajamo v polje nedemokratičnih držav in sistemov, kjer pa tožilstvo dejansko je v funkciji politike in ne v funkciji kazenskega prava. Da tožilec pri nekaterih zadevah ne bo izvajal ustavno določene naloge kazenskega pregona zaradi grožnje, da se mu bo nekoč nekaj zgodilo – na primer, če bo sodišče izreklo oprostilno sodbo –, je popolnoma nesprejemljivo. Takega tožilstva niti ne potrebujemo.

Za kriminalista, tožilca ali sodnika je verjetno eno izmed najmanj prijetnih doživetij, ko v delo dobi zadevo, v kateri je kaznivega dejanja osumljen Janez Janša. Za vas velja enako? 

Specializirano državno tožilstvo se ukvarja z najtežjimi zadevami, bodisi zaradi vpletenih oseb bodisi zaradi zahtevnega dejanskega stanu ali odprtih pravnih vprašanj, ki do zdaj še niso bila rešena. Ko tožilec prejme spis v reševanje, deluje na podlagi ustave in zakonov. Postopki niso zahtevni zgolj, kadar gre za Janeza Janšo. Tako je tudi pri organiziranih kriminalnih združbah, vplivnih gospodarstvenikih in drugih vplivnih politikih na ravni države in tudi v lokalnem okolju, skratka pri vseh z neko formalno ali neformalno močjo. Od tožilca pa je odvisno, ali bo svoje delo opravljal strokovno in profesionalno ali pa bodo nanj vplivali neke druge okoliščine in pritiski. A težko je preprosto zatrditi, da vse te dodatne okoliščine ne vplivajo na izvajanje pregona. Nasprotno, seveda vplivajo. In to ne samo na delo tožilca, temveč tudi na druge udeležence, policiste in sodnike. Prav zato je moj predlog vsakršni oblasti, ki želi pravno državo na najvišji ravni, da ustanovi specializirano sodišče, ki bo izločeno iz lokalnega okolja in na katerem bodo sodili res najboljši in najbolj izkušeni sodniki. In to v najkrajšem mogočem času. Zdajšnja slovenska procesna zakonodaja je popolnoma nevzdržna z vidika sojenja v razumnem roku. Kadar vlokalnem okolju poteka sojenje v najtežjih kazenskih zadevah najvplivnejšim ljudem, je tako rekoč nemogoče pričakovati sodbe, ki ne bodo obremenjene z vplivi iz okolja, ki niso pravne narave.

Marsikoga ste presenetili, ko ste v prvem komentarju oprostilno sodbo razglasili za dokaz, da pravosodje deluje. Številni bi te besede pričakovali iz ust oproščenih, torej nasprotne strani. 

Tožilstvo v dvomu obtoži, sodišče pa v dvomu oprosti. Lahko le ponovim. Če bi se vsaka obtožba tožilstva končala z obsodbo, bi živeli v ureditvi, kjer tožilstva in sodišč sploh ne potrebujemo. K temu pa naj vendarle dodam, da je tožilstvo prepričano, da ima v tej zadevi prav in da so dokazi tehtni.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>