Bodo poslanci razvodenili zakon, ki naj bi omejil kratkoročno oddajanje stanovanj?

Po letu usklajevanja je predlog zakona o gostinstvu, ki naj bi uredil kratkoročno oddajanje stanovanj prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking, le priromal do poslancev. Ti so ga med prvim branjem potrdili in ga prepustili odboru za gospodarstvo, v katerem bodo razpravo nadaljevali junija. Gospodarski minister Matjaž Han je ob tem napovedal, da bodo do takrat »iskali dodatne rešitve«, ki bi še zmeraj pomagale zavreti naglo rast cen in najemnin – a dopustile tudi kakšen kompromis.

Na tem področju je doslej vladal tako rekoč divji zahod in tistim, ki so v tem videli poslovno priložnost, omogočal visoke zaslužke. Samo za občutek: leta 2019 je bilo na spletnih platformah v ponudbi okoli 2600 stanovanj, leta 2023 pa že več kot 12.900. Leta 2018 so najemodajalci tako zaslužili 66,5 milijona evrov, leta 2022 pa 174,8 milijona. Nekateri imajo na tem področju pričakovano precejšnje interese, zato so združenja sobodajalcev zadnje leto močno pritiskala na pristojno ministrstvo in poslance.

Predlog zakona v zdajšnji obliki bi najem stanovanj v večstanovanjskih stavbah omejil na največ 60 dni na leto. Pri tem bi imele občine možnost pogoje zaostriti na največ 30 ali omiliti na največ 90 dni. Milejši režim bi veljal za stanovanja v eno- in dvostanovanjskih hišah, ta bi bilo mogoče oddajati največ 150 dni. Občine bi imele možnost ta ukrep zaostriti na največ 30 oziroma omiliti na največ 180 dni.

V državnem zboru so se med razpravo že slišale pobude iz koalicije, da bi bilo treba resda nujen zakon vseeno nekoliko omiliti. Meira Hot, poslanka SD, ki prihaja iz Pirana, je denimo omenila, da se je gradnja hiš v obalnih občinah v socializmu pogojevala s tem, da so lastniki del kapacitet namenili oddajanju turistom, zato bi bilo nepravično omejiti poštene sobodajalce. Pri čemer je, po podatkih Oštrove aplikacije Detektor premoženja, sama lastnica hiše v zgodovinskem jedru Pirana s štirimi počitniškimi apartmaji, ki jih upravlja njen oče.

V koaliciji bi lahko sobodajalcem v prihodnje stopili naproti in predlagali, da bi imele občine v eno- in dvostanovanjskih hišah možnost dovoliti oddajanje turistom vse leto. Preučili pa bi lahko celo zdajšnjo delitev stavb, in sicer tako, da bi milejši režim veljal za stavbe, v katerih je do pet stanovanj. To bi pomenilo, da bi v večstanovanjskih stavbah, kot so bloki, še zmeraj veljal strožji režim, bi se pa nekoliko razširil manevrski prostor sobodajalcev.

»To bi znatno spremenilo učinek zakona in odprlo nove luknje za izigravanje, saj je predlog zakona do kategorije ’hiš’ precej milejši, obenem pa mislijo določila z napovedanim amandmajem še dodatno sprostiti in omogočiti oddajanje vse leto,« je bil kritičen Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan, kjer s kampanjo »Airbnb, pejt domov!« opozarjajo na škodljive učinke turističnega najemanja stanovanj. »Kot lahko opazujemo pri sprejemanju nekaterih drugih zakonov te vlade, se ponovno ustvarja občutek, da si ne upa ali da se ne zmore resno postaviti po robu zasebnim interesom ter da z neodločnostjo in gnilim kompromisarstvom po tihem z njimi celo paktira.«

Minister Han je v državnem zboru pravilno ugotovil, da bi morali biti glavni lobisti za ta zakon tisti, ki težko pridejo do stanovanja. Težava je zgolj v tem, da ti praviloma nimajo vzpostavljenih lobističnih združenj. Najbolj pokončna in pričakovana drža bi bila, da njihove interese v državnem zboru zato zagovarjajo poslanci.