V Ribnici se delajo norca 

Nedavno so z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj sporočili, da so za letos in prihodnje leto med občine razdelili namenska sredstva za urejanje komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Sredstva so dobile vse občine, ki so zanje zaprosile, le občina Ribnica ne. Gre za občino, kjer Romi živijo v treh neurejenih naseljih brez osnovne komunalne infrastrukture, večinoma brez vode, pogosto tudi brez elektrike. Eno izmed njih, Lepovče, je lani obiskala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Zakaj je država Ribnici odrekla sredstva, ki jih Romi nujno potrebujejo?

Na ministrstvu pojasnjujejo, da izmed vseh občin, ki so se prijavile, le občina Ribnica ni izpolnjevala formalnih pogojev, in to kar dveh. Zaprosila je za enotno financiranje enega projekta v dveh letih, namesto za financiranje dveh projektov v posameznih letih. Poleg tega je zaprosila za (precej) višje državno financiranje, kot ga omogoča razpis, saj je ta mejo postavil pri 250 tisoč evrih. Občina Ribnica je za projekt »ureditve dostopne ceste in komunalne infrastrukture v romskem naselju Lepovče« zahtevala 750 tisoč evrov in hkrati državno financiranje celotnega projekta. To je v nasprotju z ustaljeno prakso, da občine te projekte sofinancirajo z 20 do tudi 50 odstotki vrednosti projekta.

Na vprašanje, zakaj občini niso šli na roke in ji odobrili vsaj 250 tisoč evrov, na ministrstvu odgovarjajo, da bi bilo to v nasprotju z zakonodajo, področnimi uredbami in iztožljivo na sodišču, posledica tega pa bi bila ustavitev ali celo razveljavitev razpisa, zaradi česar bi brez sredstev ostale vse občine.

Morda pa je šlo zgolj za nedolžno napako občine? »Lahko se je že kdaj zgodilo, vendar na ministrstvu trenutno ne razpolagamo s podatkom o takšni napaki. Prijavitelji načeloma natančno preberejo in upoštevajo navodila javnega razpisa in razpisne dokumentacije,« pojasnjujejo na ministrstvu, kjer je neuradno slišati, da ne verjamejo, da bi šlo za nepazljivost občine, pač pa gre po njihovem mnenju za premišljeno potezo. Občina Ribnica ni kaka majhna, obrobna občina, ki ne bi bila sama sposobna poskrbeti zase, kaj šele kaj drugega. Po številu prebivalcev je med več kot 200 občinami na 57. mestu, po površini na 37. Hiter pogled na njeno spletno stran pokaže, da je zgolj v oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja pet strokovnih zaposlenih, v oddelku za proračun in finance pa štirje.

Morda pa je to, špekuliramo, prozoren manever občine in župana Sama Pogorelca. V resnici je podobno storil, ko je po desetletjih zanemarjanja Romov pred tremi leti presenetil z namero o legalizaciji vseh treh naselij. Hitro so se vzpostavile civilne pobude, ki legalizaciji ostro nasprotujejo, in župan odtlej trdi, da ima zvezane roke. Pogorelc se je na odločitev kohezijskega ministrstva odzval z besedami, naj »od zdaj naprej bivalne težave naših Romov rešujejo neposredno na ministrstvu«.

Glede tega ima prav. Naj nehumane razmere, v katerih Rome že desetletja drži ribniška občinska uprava, vendarle uredi država. Po zakonu o romski skupnosti je to dolžna storiti.