Tudi domobranska oblast je podeljevala priznanja in nagrade literatom
Med prebiranjem gradiv, ki zadevajo 80-letnico konca II. svetovne vojne, sem v reviji Slovensko domobranstvo, leto I., št. 17, naletel na članek »Naša kultura živi«. V članku se opisuje literate – odlikovance, ki so odklonili kulturni molk med vojno ter so »iz bogatih zakladnic svojega duha dali svojemu narodu najboljše, kar so premogli.« 28. marca 1945 je bil v pokrajinski palači kulturni praznik. Komisija pod predsedstvom prof. Jožeta Peterlina, ki so jo sestavljali še člani, urednika Borko in dr. Tine Debeljak ter dramaturg prof. Moder, je predlagala prezidentu Pokrajinske uprave generalu Leonu Rupniku, da podeli naslednjim literatom pokrajinska priznanja in nagrade. Med nagrajenci so bili pesnik Alojzij Gradnik, pisatelja Stanko Majcen in Emilijan Cevc ter posthumno borec – pesnik France Balantič.
Prezident general Rupnik je predlog komisije sprejel ter vsem navedenim mojstrom slovenske besede v znak priznanja za njihovo literarno ustvarjanje podelil pokrajinske diplome in pokrajinske literarne nagrade. Nato je odredil, da se v počastitev za domovino padlega pesnika osnuje »Balantičeva ustanova«, iz katere se bo vsako leto podelila literarna nagrada pesniškemu prvencu. Podeljevanje literarnih priznanj in nagrad naj bi tako postalo trajno. Dogodek se je sicer odvil le dober mesec pred 9. majem 1945, koncem II. svetovne vojne.
Pa vendar pomeni nauk za trenutno stanje pri nas. Lavreate, pesnike, so z lovorjevim vencem ovenčali že Grki in Rimljani, kasneje pa so bili umetniki literati in znanstveniki v vseh družbeni sistemih nagrajevani z najvišjimi priznanji in nagradami. Ali potem referendum o odpravi tozadevnega zakona pri nas pomeni, da ne spoštujemo več tisoč-letne svetovne prakse. Sicer pa komedija zmešnjav nastane ob vsakršni referendumski odločitvi, če en zakon odpravimo, ostane v veljavi obstoječi in priznanja in nagrade se bodo še naprej podeljevale. Glede na to, da po rodu izhajam iz Višnje Gore, ne morem, da se ne bi tudi ob tem primeru spomnil na Jurčičevo Kozlovsko sodbo v Višnji Gori.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.