S čopičem v boj za Križanke!

Deset let trajajoča kalvarija Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (SŠOF), ki ima prostore v ljubljanskih Križankah, je v sredo, 7. maja, doživela svetel trenutek, ko so se novinarske konference v njeno podporo, ki je bila kot krik žejnega v puščavi, udeležili nekateri priznani umetniki in umetnice, nekoč dijaki in dijakinje te šole, ter pojasnili, zakaj mora ta ostati v Križankah vsaj še nadaljnjih 80 let. Prihodnje leto bo namreč SŠOF obhajala 80. obletnico ustanovitve in prav toliko let delovanja v Križankah, a država in mesto jo mečeta iz prostorov, ki ji pripadajo zgodovinsko.

Nekdanja dijakinja SŠOF, danes priznana glasbenica in pevka Severa Gjurin, je nastopila odločno; kot hrabra Marianne, francoski simbol revolucije, svobode in razuma, je na koncu popeljala dogodek do ključnih misli: »Kot smo slišali od predhodnih govorcev, se je v tem primeru treba upreti kapitalu. Ampak ta kapital ima ime.« Pozvala je »župana Jankovića in konkretni seznam politikov, odgovornih za večletno zanemarjanje Plečnikove dediščine – tako fizičnega objekta Križank kot Plečnikove jasne misli o namembnosti, da naj bo tukaj v Križankah doma likovna ustvarjalnost. Dokler se problem enkrat za vselej ne prenese na državno raven pristojnih ministrstev za kulturo in za izobraževanje, bo Mestna občina Ljubljana vodila držo, kot da ni nobenih problemov. Zdi se, da se objekti pogosto prepustijo propadu, da se lahko po tem poceni kupijo in spet prodajo.« Da se moramo upreti diktatu kapitala in uzurpatorski mestni vladavini, je poudaril tudi arhitekt in aktivni državljan Arne Vehovar.

Obe ministrstvi bi morali odkupiti delež mesta Ljubljana. In ne obratno.

Naj spomnimo, že od leta 2016 se Festival Ljubljana in Mestna občina Ljubljana (MOL) pripravljata, da iz Križank izrineta SŠOF. Po prvotni razdelitvi kvadrature Križank iz leta 1956 je je šola imela 85 odstotkov, festival pa 15. A je leta 2011 sodišče odločilo drugače. Namreč že leta 2007 so se začela prerivanja med državo in mestom za večinsko lastništvo nad Križankami. Prišlo je do sodnega procesa, v katerem je MOL dobila kar 48-odstotni, državi pa je ostal 52-odstotni delež. Na odločitev sodišča se ni pritožil nihče in do danes se je situacija skrajno zaostrila.

Preveč je sprenevedanja na državni in mestni ravni, prav zato so se nadaljnje delovanje SŠOF v Križankah odločili podpreti tudi nagrajenci Prešernovega sklada: ilustrator in karikaturist Ciril Horjak je poudaril, kako pomembno so nanj vplivali historični ambient in predvsem odlični profesorji šole, njegovemu mnenju sta se pridružila slikar Aleksij Kobal in kipar Alen Ožbolt, dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Tomato Košir, mednarodno priznani grafični oblikovalec, je poudaril: »Šola sredi Križank je prostor, ki je oplajal naš mladostniški idealizem, ščitil našo senzibilnost ter, kar je najpomembneje, s svojo zgodovino in s Plečnikovo poslanico na pročelju stavbe nas je posvetil delu. Okolje je eno izmed treh determinant, ki te oblikujejo v aktivnega državljana.« Z izgonom šole iz Križank bi izginil del zgodovine in vere v pravičnost.

»Izginil bi spomin na čas, ko smo imeli občutek, da lokalni politiki vladajo z močjo argumenta, ne z argumentom moči, ter da ščitijo ljudi pred interesi turbokapitalizma. Prodaja bi bil rop. Oropali bi prihodnje generacije ustvarjalcev in odjemalcev kulture.« Arhitekt Tadej Glažar, profesor na Fakulteti za arhitekturo, je sporočil, da se podpori obstanku SŠOF v Križankah pridružujejo vsi predavatelji in predavateljice te fakultete. Opozoril je, da so njihovi študentje v seminarjih naredili že vrsto študij, kako obnoviti in revitalizirati Križanke. Ravnateljica SŠOF Apolonija Simon je v svojem govoru med drugim dejala, da bi morali obe ministrstvi – tisto za kulturo kot tudi tisto za vzgojo in izobraževanje – odkupiti delež mesta Ljubljana. Tako bi šola ohranila vse prostore, ki jih sedaj uporablja. Namera, da bi bilo obratno in bi celotne Križanke pripadale mestu in Festivalu Ljubljana, pa je povsem nesprejemljiva.

Priljubljeni igralec, prvak SNG Drama Ljubljana, Jurij Zrnec je priznal, da ga je zajela nostalgija, ko je po dolgih letih obiskal svojo nekdanjo šolo. Seveda podpira obstanek šole v sedanjih prostorih Križank. Ob predlogu iz občinstva, da bi zbrali denar in državljani sami odkupili 52 odstotkov Križank, je kot sicer virtuozni komik takoj pretipal svoje žepe, iščoč denarnico.

Ja, saj, kako? Ko je ravnateljica SŠOF pozvala mestne oblasti, naj skupaj prispevajo za popravilo strehe, naj te ne bi imele za to predvidenih sredstev. Je pa MOL našla finančne vire in rezervirala 2,9 milijona evrov za odkup 52 odstotkov Križank. Se morda kdo norčuje iz nas?