Habemus papam!

Svet je dobil novega papeža, le da se ni pokadilo v Vatikanu, temveč v Beli hiši – Trump se je ob pomoči umetne inteligence prelevil v novega papeža. Mnogi so se razburili in zgrozili: kaj takega! To je nespoštljivo! Žaljivo! Neokusno! Gnusno! Toda vse to zgražanje, vse to razburjenje, vse to ogorčenje je bilo nepotrebno in nesmiselno. To, da si Trump domišlja in umišlja, da je papež, je namreč dobra, lepa, vesela novica – to pomeni, da se mu je res dokončno zmešalo! To potrjuje, da je nor. Da je izgubil stik z realnostjo.

Pa saj to smo vedeli. Ameriški novinar Keith Olbermann je že leta 2017 objavil knjigo Trump je jebeno nor – in to ni vic (Trump is f*cking crazy : [this is not a joke]). Novinar Michael Wolff pa je pred mesecem ob izidu knjige Vse ali nič (All or Nothing), svoje četrte knjige o Trumpu (ki vedno zagrozi, da ga bo tožil), rekel: »Trump ni kot vi, jaz ali kdorkoli drug, ki ga poznamo. Je nor človek. Ne moreš predvideti, kaj bo nor človek storil, in to je strašljivo. Ne vemo, kaj bo.«

Novih simptomov, novih dokazov, da se je Trumpu zmešalo, je itak čedalje več. Mar ni rekel, da bo deportiral 11 milijonov priseljencev? Mar ni rekel, da je vojno začela Ukrajina, ne pa Rusija? Mar ni ukrajinskega predsednika Zelenskega najprej ponižal, mu očital, da ne kaže dovolj »hvaležnosti«, in ga potem nagnal iz Bele hiše? Mar ni ocarinil Heardovega otoka in McDonaldovih otokov, na katerih živijo le pingvini? Mar ni rekel, da bodo davke zamenjale carine? Mar ni potopil borz? Mar ni sprožil trgovinske vojne, katere stroške krije Amerika? Mar ni odpikal zaveznikov? Mar ni rekel, da mu evropski državniki »lezejo v rit«? Mar ni začel prodajati »zlate kartice«, s katero bi si bogataši kupili zeleno karto in ameriško državljanstvo? Mar ni rekel, da bo Grenlandijo priključil Ameriki? Mar ni rekel, da bo Kanado prelevil v 51. ameriško zvezno državo? Mar ni rekel, da bo vse Palestince preselil in Gazo predelal v »Bližnjevzhodno riviero«? Mar ni rekel, da ima voda v Kaliforniji policijsko uro? Mar ni rekel, da bo ponovno odprl Alcatraz? Mar ni napovedal tretjega mandata, ki ga ustava sicer onemogoča?

Ob teh norostih – bedastočah, kretenizmih, oslarijah, budalostih, idiotizmih, kozlarijah, traparijah, debilizmih, nebulozah, budalaštinah, blesarijah, bedarijah, glupostih, abotah, prismodarijah, primitivizmih in tumarijah – človek kar pozabi, da lani, med predvolilno kampanjo, ni mogel prehvaliti »velikega pokojnega Hannibala Lecterja«, »čudovitega človeka«, vsaj tako čudovitega, kot je bil Al Capone, ki je »ubil vsakogar, ki mu ni bil všeč«.

In ja, »revolucija zdravega razuma«, kot sam pravi svoji vladavini, se nadaljuje – hej, zdaj je papež!

Trump, ki je v prvih stotih dneh odpustil več kot 121 tisoč javnih uslužbencev, je novi kralj Jurij III.

A zgražanje in ogorčenje je bilo res nepotrebno in nesmiselno. Nasprotno, Trumpu bi bilo treba reči: ja, res si papež! In klicati bi ga morali papež. In ekscelenca. In sveti oče. In morali bi ga spodbujati, naj Vatikan priključi Ameriki – skupaj s Kanado, Gazo in Grenlandijo. Pomagati bi mu morali, da izživi svojo norost. Če bi to počeli, bi se mu hitreje povsem in scela zmešalo. Le še odpeljali bi ga. Tako kot so odpeljali britanskega kralja Jurija III., ki je veljal za »norega«. A odpeljali so ga šele, potem ko je izgubil največjo britansko kolonijo – Ameriko. V mjuziklu Hamilton, veliki broadwajski uspešnici, Američanom, ki ga nočejo več, trumpovsko-lectersko-caponejevsko poje: »Pobil bom vaše prijatelje in družino, da vas spomnim na svojo ljubezen.«

Deklaracija o neodvisnosti od Trumpa

Trump je Ovalno pisarno pred ponovno vselitvijo redekoriral – obesil je nekaj novih slik in portretov (Obamovega je recimo zamenjal s svojim), a tudi Deklaracijo o neodvisnosti (Declaration of Independence), ustanovni dokument Združenih držav Amerike, ki ga je 4. julija 1776 sprejelo 13 britanskih kolonij, s čimer so se ločile od britanskega kraljestva. In ko ga je Terry Moran, novinar televizijske mreže ABC, te dni med intervjujem v Ovalni pisarni vprašal, kaj mu pomeni Deklaracija o neodvisnosti, je odvrnil: »No, pomeni natanko to, kar piše – to je deklaracija. Deklaracija o enotnosti, ljubezni in spoštovanju, in pomeni veliko. In je nekaj zelo posebnega za našo državo.«

Novinar je le začudeno, zabodeno, šokirano pogledal. Ne, ni mogel verjeti – Deklaracija o neodvisnosti je po Trumpu »deklaracija o enotnosti in ljubezni in spoštovanju«! Posnetek je postal viralen. Trump očitno nima pojma, kaj piše v Deklaraciji o neodvisnosti. Kaj tam piše? Ja, začne se s stavkom, ki ga pozna ves svet: »Menimo, da so samoumevne resnice, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki in da jih je njihov Stvarnik obdaril z nekaterimi neodtujljivimi pravicami, med katerimi so življenje, svoboda in prizadevanje za srečo.« Potem izvemo, da lahko ljudstvo »obliko vlade«, ki deluje »uničujoče« (in ogroža »neodtujljive pravice«, »življenje, svobodo in prizadevanje za srečo«), bodisi »spremeni ali odpravi ter ustanovi novo vlado, ki jo utemelji na takšnih načelih in organizira njene pristojnosti v takšni obliki, ki se mu zdi najverjetneje učinkovita pri zagotavljanju njegove varnosti in sreče«.

Tudi Trump je to gotovo že slišal. Ni pa slišal nadaljevanja, v katerem avtorji Deklaracije o neodvisnosti, ustanovni očetje samostojnih in neodvisnih Združenih držav Amerike, naštevajo, s čim vse se je britanski kralj Jurij III. pregrešil zoper Američane, ali natančneje – naštevajo »krivice« in »uzurpacije«, ki jih je bil zagrešil, znake »absolutne Tiranije nad (ameriškimi) Državami«, ki jo je vzpostavil. Recimo: »zavrnil je soglasje k zakonom, ki so najbolj zdravi in potrebni za javno dobro«, »večkrat je razpustil predstavniška domova, ker sta se z možato odločnostjo upirala njegovim posegom v pravice ljudstva«, »oviral je delovanje pravosodja«, »oviral je zakone o naturalizaciji tujcev, zavračal sprejetje drugih zakonov za spodbujanje njihovih migracij«, »v mnogih primerih je ljudi prikrajšal za ugodnosti sojenja s poroto«, »vojsko je poskušal narediti neodvisno od civilne oblasti in nadrejeno njej«, »prisilil je naše someščane, ujete na odprtem morju, da nosijo orožje proti svoji državi, da postanejo krvniki svojih prijateljev in bratov ali da sami padejo od njihovih rok« – in tako dalje.

Ko to berete, se zdi, kot da Deklaracija o neodvisnosti našteva, s čim vse se je ameriški kralj Trump – no, ameriški papež – pregrešil zoper Američane, »krivice« in »uzurpacije«, ki jih je zagrešil, znake »absolutne Tiranije nad (ameriškimi) Državami«. Trump, ki to, da ga kličejo diktator, razume kot kompliment, počne to, kar je počel kralj Jurij III.: ne zmeni se za javno dobro, grozi senatorjem in kongresnikom, ki mu nasprotujejo, ne spoštuje odločitev sodišč, razveljavil je samodejno podeljevanje državljanstva vsem otrokom, ki se rodijo v Ameriki, zatira migrante, priseljence deportira pod pretvezo, da so kriminalci, ne da bi jim prej omogočil ugodnosti sojenja s poroto, vojsko si skuša podrediti, podžigal je državljansko vojno.

Trump, ki je v prvih stotih dneh odpustil več kot 121 tisoč javnih uslužbencev, je novi kralj Jurij III. Njegova oblika vlade deluje uničujoče in ogroža neodtujljive pravice, tudi življenje, svobodo in prizadevanje za srečo.

Toda avtorji Deklaracije o neodvisnosti so kralju Juriju III. očitali tudi nekaj, česar ni zagrešil: očitali so mu, da je Američane »premeščal« oziroma deportiral »čez morje«, kjer so jim »sodili za navidezna kazniva dejanja«. Ne, kralj Jurij III. tega v resnici ni počel, Američanov ni deportiral v Evropo, kjer bi jim sodili za zločine, ki jih niso zagrešili, Trump – agresiven, drastičen, maligen – pa to počne. Priseljence, ki so že dolga leta v Ameriki, a še nimajo urejenega statusa (tako da veljajo za »nezakonite«, »ilegalne«, »nedokumentirane«), deportira »čez morje«, v salvadorski gulag, pa čeravno tega, česar jih obtožuje, niso zagrešili. Recimo: Kilmar Abrego Garcia, salvadorski priseljenec, ki ga je deportiral v CECOT, Centro de Confinamiento del Terrorismo, brutalno, strogo varovano jetnišnico (kamor so trumpovci »pomotoma« – ja, svarilno – poslali tudi osem žensk), ni član zloglasne tolpe MS-13, kot trdi Trump, in ne nosi tetovaže »MS-13«, kot trdi Trump – tetovaža »MS-13« na členkih njegovih prstov je produkt photoshopa. Dokazali so, da je to le photoshop, a Trump vztraja, da ni – in da tetovaža »MS-13« dokazuje, da je Abrego Garcia član tolpe MS-13, kriminalec.

V stotih dneh rešil 258 milijonov Američanov

A tako kot si Trump domišlja, da je Abrego Garcia član tolpe MS-13, si domišlja, da je sam papež. To je norost iz istega registra. Vendar Trumpu ni pomoči – nič ne more, ne more se izviti iz te spirale norosti, ker je tudi obdan s samimi norci. Recimo: pravosodna ministrica Pam Bondi je najprej – v intervjuju za Fox News – rekla, da je »Urad za boj proti drogam od Trumpovega prevzema oblasti zasegel 21 milijonov tabletk fentanila in s tem rešil 21 milijonov življenj«. Dva dni kasneje je – v intervjuju za CNN – rekla, da je »Urad za boj proti drogam od Trumpovega prevzema oblasti zasegel 22,2 milijona tabletk fentanila in da je Trump s tem rešil 119 milijonov življenj«. Naslednji dan pa je na seji vlade rekla: »Gospod predsednik, agencije vašega ministrstva za pravosodje so v prvih stotih dnevih, odkar ste na oblasti, zasegle več kot 22 milijonov tabletk fentanila in – mediji, ste pripravljeni na to novico?! – s tem rešile 258 milijonov življenj«. Kot je dodal komik Stephen Colbert: »Pam Bondi pravi, da bi bilo 75 odstotkov Američanov mrtvih, če ne bi bilo Trumpa.« Norost.

Ste videli, kako so se ministri na tej seji – ob prvih stotih dneh – Trumpu drug za drugim ponižno zahvaljevali, ker imajo to čast, da mu lahko služijo? Ste videli, kako so drug za drugim hvalili in slavili njegovo genialnost? Gospod predsednik, v prvih stotih dneh ste presegli vsa pričakovanja! Česa takega še nismo videli! Zbrali ste najboljšo vlado vseh časov! Ja, Trumpovi ministri, patološki ksenofobično-ekocidno-fundamentalistični aparatčiki, ki so se itak povsem vživeli v diktatorsko »obliko vlade« (sestavljajo sezname »notranjih sovražnikov«, množično in zunajsodno deportirajo »zunanje sovražnike«, po ministrstvih frenetično iščejo »saboterje«, »izdajalce« in »sovražnike ljudstva«, »čistijo« birokracijo, terorizirajo opozicijo, medije, znanost, univerze, sodišča, odvetniške pisarne, »nelojalne« korporacije in tuje študente, demonizirajo Kitajsko, zapirajo sodnike, ki jih motijo, frizirajo podatke, preganjajo javne uslužbence, ki obrekujejo Trumpa, Elona Muska, Alexa Jonesa, Joeja Rogana in Roberta F. Kennedyja Jr., patriotizirajo otroke, podžigajo fašistoidno kulturno vojno ipd.), so bili videti kot Kim Džong Unovi. Mnogi – posebej z leve – so se jim posmehovali in se zgražali, kar pa je bilo povsem nepotrebno in nesmiselno: ko so ministri glorificirali in beatificirali Trumpa, so le potrjevali, da je res papež, ameriški papež, s čimer pa so utrjevali njegovo norost. Ali bolje rečeno: s tem so ga rinili še globlje. In to, da je nor, je kakopak dobra, vesela novica. Le še čez rob ga je treba poriniti.

Pa vendar to, da je nor, ni ravno dobra in vesela novica, vsaj ne za večino. Za elite pač. Zakaj? Iz preprostega razloga: finančne elite (»milijarderski razred«), motorji neoliberalnega kapitalizma, računajo prav na njegovo norost.

Niccolò Machiavelli je v Razpravah o prvih desetih knjigah Tita Livija, objavljenih na začetku 16. stoletja, opozoril, da je »včasih zelo modro simulirati norost«. S tem je verjetno izumil »teorijo norca«, ki jo je kasneje – v času vietnamske vojne – pograbil in krstil ameriški predsednik Richard Nixon, »tricky Dickie«: pri Severnih Vietnamcih je skušal z bombardiranjem in napalmiranjem ustvariti vtis, da je nor in da je pripravljen storiti vse in iti res do konca, da se torej ne bo ustavil niti pred uporabo jedrskega orožja.

Tako – z norostjo – je Trump grozil Severni Koreji: če se ne uklonite in če takoj ne ustavite jedrskih poskusov, vas bom povsem uničil! Čakajo vas ogenj, bes in sila, kakršnih niste še nikoli videli! Glejte me – nor sem! Toda ta njegova demonstracija norosti dejansko sploh ni »nagovarjala« Severne Koreje, ampak je bila bolj signal Južni Koreji, ameriški zaveznici: ali boste z Ameriko podpisali nov trgovinski sporazum ali pa vas Amerika ne bo več varovala pred norim Kim Džong Unom! Svojemu posebnemu odposlancu je zapovedal: »Korejcem reci: ’Ta človek je tako nor, da lahko ameriško vojsko v vsakem trenutku umakne iz Južne Koreje!’« Južna Koreja je naposled dojela »sporočilo« Trumpove norosti in podpisala nov trgovinski sporazum – resda le z rahlimi, tako rekoč neznatnimi popravki, toda Trump je razglasil zmago.

Trump ni Hitler, a kaj, če je bil Hitler Trump?

Zakaj Nixonu ni uspelo prestrašiti in zajeziti Sovjetske zveze? Ker so Sovjeti pogruntali, da se le dela, da je nor – da torej norost le simulira. Trump pa ustvarja vtis, da je norost simuliral toliko časa, da je res znorel. V prvem mandatu so njegovo norost še nekako zajezili – njegovi asistenti so menda tretjino časa zapravili za to, da so ga odvračali od norih zamisli. Zdaj to ni več mogoče. Še huje: zdaj tega niti ne poskušajo več. Le zakaj bi? Zdaj ga tržijo kot norca.

In finančne elite – od Wall Streeta do Silicijeve doline – potrebujejo norca, ki lahko poveljuje kapitalizmu in ki lahko obenem pokaže, kako deluje kapitalizem, ko misli resno. Trump je personifikacija kapitalizma, ki misli resno. Sproža trgovinske vojne, drugim državam hoče speljati naravna bogastva, redke zemlje in rude, odstranjuje vse, kar ovira in moti kapital (pariške protokole, okoljske regulacije in agencije, inšpektorje, ki bdijo nad korupcijo, medije, umetnost, univerze ipd.), trži svoj brend (večerja z njim v Mar-a-Lagu vas stane pet milijonov dolarjev, favorizira tiste, ki kupujejo njegovo kriptovaluto, biznisira z donatorji ipd.), pomoč, ki jo je Amerika namenila Ukrajini, razume kot investicijo, ki mora prinesti dobiček.

Rekli boste: toda Trump ruši temelj kapitalizma – demokracijo. Ne, demokracija ni temelj kapitalizma. Kapitalizem in demokracija sta sobivala, a le začasno. Po sili razmer. In v glavnem se nista razumela. Kapitalizem in fašizem se bolje razumeta. In lažje sobivata. Ko je kapitalizem v hudi eksistencialni krizi, ko mu gre za biti ali ne biti, mu na pomoč – tako kot v tridesetih letih prejšnjega stoletja – priskoči fašizem. In ga reši. Fašizem je oblika kapitalistične vladavine. Ko je kapitalizem v eksistencialni krizi, ko mu gre za biti ali ne biti, potrebuje norca – nekoga s trdo, represivno, diktatorsko roko. Nekoga, ki bo naredil red in utišal vse kritične, disidentske glasove. Nekoga, ki misli tako resno kot kapitalizem, ko misli resno. Prav to pa je definicija fašizma: fašizem je prav kapitalizem, ki misli resno. Kapitalizem, ki znori. Kapitalizem, ki suspendira demokracijo. Kapitalizem, ki deluje represivno, diktatorsko.

Da je Trump nor, ni dobra novica, vsaj ne za večino. Za elite pač. Zakaj? Iz preprostega razloga: finančne elite računajo prav na njegovo norost.

In sodobni neoliberalni kapitalizem, ki pada iz ene krize v drugo, je v hudi eksistencialni krizi. Gre mu za biti ali ne biti. Pod Trumpom je dobil še zadnjo priložnost. Trump je njegova zadnja priložnost. Trump je njegov ultimativni norec. Če hočeš vse privatizirati, če hočeš družbeno bogastvo prerazporediti navzgor, če hočeš ustvariti astronomsko ekonomsko neenakost, potem potrebuješ norca, ki bo zaščitil ta »red«.

Tisti, ki zanikajo, da je Trump fašist, imajo navadno dva »argumenta«. Prvi: a je Trump Hitler? Ne, Trump ni Hitler. Če ni, potem pa ni tako hudo. Kot da ne obstajajo tudi fašisti-brez-holokavsta. In drugi: Trump je Američan, zato ne more biti fašist. Au contraire: Trump je fašist, toda njegov fašizem ni uvožen, ampak je zrasel iz ameriškega kapitalizma.

A Trump, ki je pripravljen zastaviti in žrtvovati celotno Ameriko, je tako nor, da je s carinskimi in trgovinskimi vojnami zamočil – ljudje so na slabšem kot prej, nezadovoljstvo se poglablja, ratingi so mu padli, kapitalizem se opoteka, njegova »oblika vlade« kliče revolucijo. Če bo šlo tako naprej, bo za politično preživetje kmalu potreboval Pearl Harbor ali pa – in to bolje razume – požig Reichstaga. Še pred kongresnimi volitvami, ki bi ga lahko – če bi demokrati osvojili oba domova – ustavile, obenem pa bi njegovo norost dokončno in nepovratno pognale čez rob.