Intervju / »V Sloveniji je zaposlene zelo lahko ustrahovati«

Konec meseca bodo delegati največje sindikalne centrale pri nas, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), na kongresu izvolili novega predsednika. Lidija Jerkič, ki je bila leta 2017 prvič in leta 2022 drugič izvoljena za predsednico s petletnim mandatom, se predčasno umika, da bo imel novi vodja dovolj časa za aklimatizacijo pred začetkom delovanja naslednje vlade.

Odhajate kot ena najprepoznavnejših sindikalistk, za povrhu še iz sekcije kovinskopredelovalne industrije. Je tukaj v ozadju kakšna skrita zgodba – ste recimo že, ko ste bili majhna deklica, očeta opazovali pri mukotrpnem varjenju? 

Nič od tega. Pravzaprav je življenje samo poskrbelo za to, da so se mi vedno odprla prava vrata. V četrtem letniku gimnazije nisem imela pojma, kaj bi v življenju počela, za študij prava sem se odločila bolj zato, ker je ta disciplina najbolj oddaljena od matematike. K sindikatom sem nato prišla zaradi zabave po opravljenem pravosodnem izpitu, kjer mi je kolegica rekla, da tam iščejo pravnico za določen čas, predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) pa sem postala, ker so me fantje prosili, naj kandidiram. In sicer prav z argumentom, češ mi smo med seboj vsi tako skregani, da si bomo oči spraskali, če bo sindikat vodil še en moški. Nato sem na vrh ZSSS prišla na pobudo svojega predhodnika Dušana Semoliča. Skratka, za nobeno od funkcij se nisem posebej pehala in tudi zdaj odhajam v pokoj predvsem z mislijo, da bo tranzicija čim bolj tekoča in brez pretresov.