GZS bi iz primeža »rešila« najbolje plačane

Ta teden objavljeni novi podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o tako imenovanem davčnem primežu, torej o deležu davkov in prispevkov v plači, so spet povzročili precejšnje vznemirjenje.

»Sveža raziskava Taxing Wages kaže, da je davčni primež lani Slovence dodatno stisnil skoraj najbolj med vsemi 38 pregledanimi državami! Zaradi obveznega zdravstvenega prispevka smo obremenjeni kar za 1,44 odstotne točke bolj kot leta 2023,« so poročale Finance, pred nami so po podatkih OECD z zvišanjem za 1,61 odstotne točke zgolj Italijani.

Ponedeljkova novica je bila v večini medijev sprejeta skoraj kot nepojasnjeno presenečenje, čeprav je bila pričakovana. Rast primeža v Sloveniji leta 2024 je posledica odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja konec leta 2023, ki so ga zavarovanci do takrat plačevali zdravstvenim zavarovalnicam Vzajemna, Triglav in Generali, ter prenosa tega zavarovanja v obvezno. Nov obvezni zdravstveni prispevek, ki se plačuje v enotnem fiksnem znesku (lani je znašal 35 evrov, od marca letos 37,17 evra), je torej postal eden od zakonsko določenih obveznih socialnih prispevkov in ga OECD formalno šteje k primežem.

Hkrati je treba poudariti, na kar je opozorila tudi Slovenska tiskovna agencija, da izračun OECD ne upošteva prejemkov iz dela, kot so izplačilo regresa za letni dopust, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter nadomestilo za prehrano. »Ti prejemki v Sloveniji igrajo razmeroma pomembno vlogo, njihova davčna obravnava pa je ugodnejša,« so zapisali v agenciji.

In kaj kažejo sveži izračuni OECD, ki za vsako državo izračunava davčne primeže za osem različnih tipov gospodinjstev? Povzemamo nekaj podatkov. Za samsko osebo s povprečno plačo je bil lani davčni primež pri nas 44,6 odstotka, s čimer je bila Slovenija na lestvici 38 držav članic OECD šesta, za Belgijo (52,6 odstotka), Nemčijo (47,9), Francijo (47,2) ter sosednjima Italijo (47,1) in Avstrijo (47,0). V tretji sosedi, Madžarski, je bil primerljiv davčni primež nekoliko nižji, 41,2 odstotka, Hrvaške pa ni na lestvici, saj s štirimi drugimi državami EU (Bolgarija, Romunija, Ciper, Malta) ni članica OECD. Ob omembah povprečja 38 držav OECD je treba upoštevati, da sta v povprečje zajeta tudi Čile s 7,2-odstotnim davčnim primežem samske osebe in Kolumbija, ki je brez primeža (0,0 odstotka).

Za par z dvema otrokoma, v katerem ima en partner povprečno in drugi podpovprečno plačo (2/3 povprečne), je bil v Sloveniji davčni primež lani 37,8 odstotka. S tem je bila med 38 državami OECD peta skupaj s Švedsko – za najvišje uvrščeno Belgijo s 44,8 odstotka, Francijo, Nemčijo in Španijo – ter hkrati ena od sedmih članic EU (izjema tu je Turčija) s primežem, skoncentriranim med 37,1 in 37,9 odstotka.

Upoštevajoč vseh osem tipov gospodinjstev je bil lani v Sloveniji najvišji davčni primež, 47,5-odstoten, za samsko osebo brez otrok in z nadpovprečno plačo (1,67-kratnik povprečne), najnižji, 19-odstoten, pa je bil za samsko osebo s podpovprečno (2/3) plačo in z dvema otrokoma. V tej zadnji kategoriji, ki zajema socialno ranljive, je bila Slovenija med 38 državami OECD na 16. mestu in pod povprečjem 22 držav EU, ki so članice OECD. A ta uvrstitev pretekle dni, pričakovano, ni bila nikjer posebej omenjena.

Kot je bilo pričakovati, so se na analizo OECD odzvali v Gospodarski zbornici Slovenije. Spet so pozvali k nujni razbremenitvi stroškov dela in opozorili, da so že februarja pripravili več predlogov na področju socialnih prispevkov in dohodnine, ki »bi prinesli višje plače in večjo konkurenčnost«. In kaj ti predlogi so? Med petimi predlogi pri dohodnini in socialnih prispevkih, ki so jih navedli v ponedeljkovem sporočilu za javnost, so kar trije davčni odpustki za najbolje plačane: ukinitev petega dohodninskega razreda, razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost in uvedba »razvojne kapice«, torej zamrznitev rasti socialnih prispevkov pri 1,6-kratniku povprečne plače (3800 evrov). Predlagajo tudi odlog uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za leto dni.