Mrk konservativcev

Na Pirenejskem polotoku so prejšnji teden v ponedeljek doživeli najhujši izpad električne energije, kar jih pomnijo. Čeprav jim je oskrbo z elektriko v Španiji in na Portugalskem uspelo do naslednjega dne že vzpostaviti, je še zmeraj slišati špekulacije, kaj naj bi povzročilo ta ekstremni dogodek. Če bi si dovolili biti malce zlobni in priliti nekaj olja na ogenj teorij zarote, ki so začele krožiti po družbenih omrežjih, bi lahko ugibali, da je k električnemu mrku prispevalo tudi zgrinjanje konservativcev v Valencio, kjer je prejšnji teden potekal kongres Evropske ljudske stranke (EPP).

Na dvodnevnem kongresu so za predsednika spet izvolili Manfreda Webra in sprejeli več resolucij, med drugim resolucijo o spoštovanju vladavine prava, v kateri so zapisali, da zavračajo »poskuse političnega izkoriščanja ali vmešavanja v sodstvo in državno tožilstvo, zlasti v Španiji in Sloveniji«, ter vladne poskuse »cenzure ali manipulacije z mediji, kot se je to zgodilo v več državah članicah, še posebej pa v Španiji, Sloveniji in na Malti«.

Temu je najbrž botroval nedavni obisk delegacije EPP v Sloveniji, ki jo je sem privabila SDS pod pretvezo, da naj bi bili demokracija in vladavina prava pri nas v prostem padu. Četudi je Slovenija daleč največji zdrs, kar zadeva vladavino prava in svobodo medijev, doživela prav v času zadnje Janševe vlade, kar je leta 2021 ob obisku ugotavljala delegacija odbora evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Na konferenci je svojih pet minut izkoristil tudi opozicijski prvak Janez Janša. »Postali smo odvisni od poceni kitajskega blaga, ruske energije in ameriškega varnostnega dežnika. Po aneksiji Krimskega polotoka smo Putinu drugič popustili,« je našteval najhujše težave, s katerimi naj bi se spoprijemala Evropa. »Z odprtimi mejami smo uvozili milijone varnostnih izzivov. Dovolili smo, da je progresivna levica prevzela veliko večino kulturnih institucij, medijev in sodstva. Namesto da bi zasledovali pragmatičen zeleni prehod, ki spoštuje načela svobodnega trga, smo zdrsnili v nerealno zeleno utopijo.«

Kongresa se je poleg SDS udeležila delegacija Nove Slovenije z Matejem Toninom na čelu, v Valencii pa je bila tudi novoizvoljena predsednica SLS Tina Bregant. Zdravnico, ki jo je na politični parket kot državno sekretarko na ministrstvu za zdravje izstrelila zadnja Janševa vlada, si je večina zapomnila po tolmačenju zaščitnih ukrepov med epidemijo, ko je na eni od tiskovnih konferenc razlagala, da je masko smiselno nositi tudi med tekom na prostem. Ali pa po intervjuju na nacionalni televiziji, kjer je zatrdila, da so ljudje, predvsem tisti s slabše razvitim čelnim režnjem, volili Svobodo, ker so bili po epidemiji v tako hudem stresu. Zadnja leta je iskala mesto pod soncem na listi Povežimo Slovenijo, kjer je neuspešno kandidirala na zadnjih državnozborskih volitvah, ob podpori SLS in Naše dežele pa je bila izvoljena za ljubljansko mestno svetnico. Čeprav se je spogledovala tudi z Ruparjevimi upokojenci, se je naposled ustalila na vrhu SLS.